Izmerite radon v vašem stanovanju

Objavljeno: 20. 2. 2020 ob 7:26 / posodobljeno: 20. 2. 2020 ob 8:04

V tem tednu se je pričelo sistematično pregledovanje in izvajanje meritev radona za leto 2020. Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji že tretje leto zapored zagotavlja izvajanje meritev radona v zasebnih hišah in stanovanjih v občinah, ki so na področjih z več radona ter v šolah in vrtcih po Sloveniji.

Avtor: spletno uredništvo

Meritve radona v zasebnih hišah in stanovanjih se izvajajo predvsem v tistih občinah, ki so na področjih z več radona v osrednji in južni Sloveniji. V zasebnih hišah in stanovanjih letos meritve izvaja švedsko podjetje Radonova. Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji financira 480 meritev radona. Te meritve so osnova za določitev izpostavljenosti prebivalcev negativnim vplivom radona.

Meritve bodo izvajali s pasivnimi detektorji, ki se jih za 60 dni do največ 90 dni postavi v bivalni prostor. Detektorje bodo uporabniki po preteku roka vrnili v laboratorij, kjer bodo odčitali vrednosti in o rezultatih poročali lastniku stanovanja ali hiše. Občina Idrija je uvrščena med občine, kjer bodo tudi letos meritve brezplačne.

Meritve v Idriji

V Idriji so v zasebnih hišah ob zadnji akciji merjenja izpeljali 43 meritev. Zaskrbljujoče je to, da so kar v 18 primerih zabeležili korenito povečane vrednosti, v posameznih primerih celo 5.000 becquerelov in več. Vzrok za pojav radona v Idriji pa ni le naravno zaledje. Radon izhaja iz žgalniških ostankov, ki so jih pred desetletji pogosto uporabljali za nasipanje terena v mestu in okolici. Znan je primer »prhauza« na Prejnuti, kjer so pred leti izmerili izjemne koncentracije radona. Našli so ga tudi v kleteh številnih stanovanjskih hiš v Idriji, pa v osnovni šoli v Črnem Vrhu ter v vrtcu v Spodnji Idriji, ki so ga lansko leto podrli. Zaradi radona so morali podreti tudi vrtec na Arkovi ulici, kjer danes stoji sodoben in pred radonom varen objekt.

Primerjava škodljivega učinka sevanja

Prejeto sevanje zaradi radona v povprečnem slovenskem stanovanju je primerljivo s sevanjem, ki ga dobimo, če pokadimo dve cigareti na dan. Vsakih 100 Bq/m3 več v življenjskem okolju, v katerem se povprečno zadržujemo polovico dneva, pa je približno enako sevanju treh pokajenih cigaret.

Kaj je radon?

Radon (222Rn) je radioaktivni žlahtni plin, ki nastaja ob razpadu urana, ki je naravno prisoten povsod v zemeljski skorji. Je brez barve, vonja in okusa. Zaradi relativno dolgega razpolovnega časa (3,82 dni) je z zdravstvenega vidika najbolj pomemben radonov izotop. Ta čas je dovolj dolg, da lahko del radona, ki nastane v zemeljski skorji, doseže atmosfero, kjer se hitro razredči.

Koncentracijo radona izražamo v Bq/m3, kar nam pove število radioaktivnih razpadov v sekundi v kubičnem metru zraka. Povprečne dolgotrajne koncentracije radona v zraku po Sloveniji so med 10 in 25 Bq/m3. Kadar pa radon na svoji poti zaide v zgradbo, se v njej lahko začne kopičiti, tako da koncentracije dosežejo nekaj sto ali celo nekaj tisoč Bq/m3.

Koncentracije v Sloveniji

Povečana izpostavljenost povišanim koncentracijam radona je na geoloških podlagah, ki vsebujejo več radioaktivnega urana in so bolj propustne. V Sloveniji je to predvsem kraški svet (južna in jugozahodna Slovenija, od severne Notranjske preko ribniško-kočevskega območja do Bele krajine). Vendar pa je treba poudariti, da se povišane koncentracije radona lahko pojavijo kjerkoli in da so razlike med sosednjimi hišami običajno zelo velike. Po zadnji raziskavi iz leta 2012 je v Sloveniji 14 % vseh domov v pritličnih objektih obremenjenih s koncentracijo radona, višjo od 400 Bq/m3.

Program sistematičnega pregledovanja je namenjen prepoznavanju izpostavljenosti zaradi radona v bivalnih prostorih, ki ležijo v kleti (delno vkopane stene) ali pritličju (nepodkleten ali podkleten stanovanjski objekt), ali drugih prostorih (npr. visoko pritličje, prvo nadstropje), kjer je mogoče pričakovati, da povprečne letne koncentracije radona presegajo referenčne ravni. Cilj programa je ozaveščanje ljudi o škodljivih vplivih radona na zdravje. Radon je za kajenjem drugi najpogostejši vzrok za nastanek pljučnega raka.

Vpliv na zdravje

Sam radon, kot tudi njegov razpad, ni nevaren zdravju, kar pa ne velja za njegove kratkožive razpadne produkte in sevanja. Kot rezultat alfa-preobrazbe radona, nastajajo nanometrski aerosoli radonovih kratkoživih razpadnih produktov; polonij (Po), svinec (Pb) in bizmut (Bi), končno pa nastane stabilni atom svinca. Ti se v zraku vežejo na prašne delce in aerosole ter preko dihanja pridejo v pljuča, kjer se del delcev odloži na občutljivem tkivu. Tako je pri razpadanju delcev tkivo podvrženo ionizirajočemu sevanju, ki nas obseva od znotraj in povečuje tveganje za obolenjem pljučnega raka. Obolenje pride počasi in se lahko pokaže čez nekaj desetletij. S podaljševanjem pričakovane življenjske dobe se tako povečuje tudi izpostavljenost prebivalstva za obolenjem pljučnega raka kot posledica radona.

 

Radon in pljučni rak

Radon je za kajenjem drugi najpogostejši vzrok za nastanek pljučnega raka. Raziskave so pokazale, da je v Evropi 9 % vseh pljučnih rakavih obolenj povezanih z radonom. Ugotovili so tudi, da je pojavnost raka še posebej povečana med kadilci, ki so izpostavljeni radonu, kar je povezano z vezanjem radonovih razpadnih produktov na delce dima. Posledično je v takem primeru tudi pasivno kajenje mnogo bolj nevarno. Raziskave niso pokazale neke mejne koncentracije, nad katero se tveganje pojavi, pač pa, da vsaka povečana izpostavljenost radonu povečuje nevarnost za pojav pljučnega raka. Ocenili so, da se za vsakih 100 Bq/m3 nevarnost poveča za 16 %.

V Sloveniji je od marca 2018 v veljavi nova direktiva, ki mejne vrednosti za bivalna in delovna okolja postavlja na 300 Bq/m3. Če so te vrednosti presežene, je priporočljivo izvesti ustrezno sanacijo. V večini bolj razvitih evropskih držav je mejna vrednost postavljena na 200 Bq/m3 za obstoječe objekte oziroma na 100 Bq/m3 za nove objekte. Dodatno je državam članicam naloženo ozaveščanje prebivalstva o potencialni nevarnosti radona, kot tudi nudenje tehnične podpore pri izvedbi ukrepov za zmanjšanje koncentracije radona. Mejno vrednost 100 Bq/m3 za ukrepanje priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).