KULTURA

Iz okruškov nastajata dve novi knjigi

Objavljeno: petek, 20. 8. 2021 ob 11:28 | Spletno uredništvo

Založba Bogataj je v četrtek, 19. avgusta zvečer, s posebnim literarnim večerom v nekdanji topilnici rudnika živega srebra v Idriji sklenila letošnjo pisateljsko rezidenco. Pisatelja Ifigenija Simonović in Peter Rezman sta zbranim predstavila odlomke v Idriji nastalih novih literarnih del.

fotografije: Robert Zabukovec

Peter Rezman je zbranim na literarnem večeru predstavil svoje poglede na različne načine ustvarjanja. Napovedal je skorajšnji konec ukvarjanja z rudarsko tematiko, ki je bila doslej rdeča nit njegovega literarnega ustvarjanja. V novi knjigi bo razpel pesniški lok od svojega domačega »starga šohta« v Velenju do »bašerije« v Idriji. Oba povezuje dejstvo, da sta služila rudnikoma v Velenju in Idriji. Ta dva v preteklosti nista kaj dosti sodelovala, saj sta povsem različna. Podobne so le osebne zgodbe knapov, ki so dan za dnem odhajali v podzemlje in si tam služili vsakdanji kruh. Povsem drugačni so tudi vplivi obeh rudnikov na okolje. Medtem ko so v Idriji z utrjevanjem podzemnih praznih prostorov utrdili celotno območje Pronta in Smukovega griča, so v Velenju celotno območje Družmirja prepustili naravnim silam. Rudnik je tam odkupil vsa poslopja, jih podrl in prepustil naravi. Območje se je zaradi rudnika pogreznilo in nastalo je zlovešče jezero.

Idrija je neskončna zakladnica zgodb, skozi katere se ohranja kolektivni spomin prebivalcev. Izjemna dediščina spodbuja slehernega k razmisleku o življenju in delu, veselju in trpljenju številnih generacij, ki so sobivale in ustvarjale današnjo podobo mesta. Občutljive duše literarnih ustvarjalcev v mestu in prebivalcih znajo odkriti domačinom sicer navidezno skrite plasti življenja.

Končna postaja tovorne žičnice na vrhu klasirnice v nekdanji rudniški topilnici živega srebra je bila prizorišče prvega branja okruškov novih knjig, ki sta nastajali v preteklih šestih tednih, ko sta gosta bivala in ustvarjala v Idriji. V enem od prostorov klasirnice sta imela urejeno rezidenco, kjer sta lahko v miru ustvarjala.

pisateljska-rezidenca-20-8-2021-1.jpg

»Naša družina je živela v skromnih razmerah. Oče je bil pri železnici, mama v tovarni. Zemlje nismo imeli razen vrta ob stanovanju. Kameradi, ki so imeli hiše in zemljo na Družmirju, so dobili odškodnino in s tem so bili zadovoljni. S potopitvijo celotnega območja pa niso izginile le hiše ampak tudi moji spomini na življenje, ki smo ga tam nekdaj živeli,« je vidno prizadet pripovedoval Peter Rezman na srečanju z bralci v Idriji.

Kot nekdanji knap in danes ugledni pisatelj se je zagledal v podobe nekdanjih knapov v Idriji. Na srečanju z bralci je predstavil tri slike. Na njih so upodobljeni Franc Jereb, Vinko Lapajne in Rado Tušar. Kljub temu, da konkretnih podatkov o teh nekdanjih idrijskih rudarjih ni vedel, je o njih napisal tri pesmi, ki so zaživele v izvrstni interpretaciji Tomaža Bizjaka.

navednice-modre_edited.png

Naša družina je živela v skromnih razmerah. Oče je bil pri železnici, mama v tovarni. Zemlje nismo imeli razen vrta ob stanovanju. S potopitvijo celotnega območja niso izginile le hiše ampak tudi moji spomini na življenje, ki smo ga tam nekdaj živeli.

pisateljska-rezidenca-20-8-2021-8.jpg

Ifigenija Simonović, ki je bila druga rezidentka v letošnjem nizu, se je zagledala v podobo ene od delavk v klasirnici. Ta jo je spodbudila k pisanju impresij o nekdanjem življenju v Idriji. V času tritedenskega bivanja v mestu je obiskala vse muzeje in galerije in, kot je sama povedala na prvem branju okruškov novih knjig, doživela kulturni šok. Stereotipne predstave o mestu in prebivalcih so zamenjala razmišljanja o stoletni borbi za vsakdanji kruh, stotinjah žena, ki so skrbele za knape in otroke v slabih, pogostokrat tudi zelo slabih, socialnih razmerah. Kljub vsej bedi, ki je stoletja krojila življenje v mestu, pa so zmogle izdelovati snežno bele čipke, pravo nasprotje siceršnjega življenja. Ta dvojnost ene in iste zgodbe je pisateljico navdajala z neizmernim spoštovanjem do žensk, do njihovega poslanstva in do njihove neuničljive volje za preživetje sebe, moža in otrok.

»Sem kot kapljica živega srebra v termometru,« je povedala pisateljica Ifigenija Simonović in dodala, da se z vsem, kar reče ali zapiše, odziva na okolje, kjer živi in ustvarja.

Literarni večer, prvo branje okruškov dveh novih, v času pisateljske rezidence zasnovanih knjig, je povezoval založnik Damijan Bogataj, besedila pa sta z umetniško besedo interpretirala Sonika Kovačič in Tomaž Bizjak, člana igralskega ansambla Dramatičnega društva Idrija. Literarni večer je založba organizirala v sodelovanju z upravo CUD Hg Idrija. Tatjana Dizdarević, direktorica zavoda, je ob koncu srečanja zbranim priznala, da so se v sodelovanje pri projektu podali z veliko mero spoštovanja do ustvarjanja pisateljev. Navdušeni nad potekom in rezultati pa so naklonjenost povezovanju med dediščino in živo kulturo napovedali tudi v prihodnje.