HeritageHack prinesel številne inovativne ideje

Objavljeno: 17. 6. 2020 ob 22:17 | Avtor: Matevž Šlabnik

Med 29. in 31. majem je v Idriji in na svetovnem spletu v organizaciji Društva Idrija 2020 potekal HeritageHack – hackathon, na katerem so se udeleženci iz vse Slovenije spoprijemali z izzivi dediščinskih organizacij z območja Idrijske in Cerkljanske. Kar 45 tekmovalcev je preko digitalnih orodij intenzivno razmišljalo in načrtovalo, kako osvežiti in obogatiti kulturno dediščino. Ideje, ki jih je predstavilo 15 sodelujočih skupin, so pozitivno presenetile tako žirijo kot izzivodajalce, saj nakazujejo nove in obetavne projekte, ki prinašajo svež pogled na idrijsko UNESCO dediščino.

Vse foto: Jan Sedej

Zgodba o HeritageHacku se je začela že lani, ko so pri Evropski komisiji in Svetu Evrope primer sobivanja idrijske mladine z lokalno kulturno dediščino prepoznali kot primer dobre prakse ter ga v okviru Dnevov evropske dediščine tudi posebej izpostavili in nagradili. Nagrada, ki jo je Društvo Idrija 2020 prejelo v Strasbourgu, je omogočila izvedbo enega prvih hackathonov v Sloveniji na področju kulturne dediščine. Na HeritageHacku je ravno bogata idrijsko-cerkljanska kulturna dediščina povezala mlade udeležence, ki so začutili njen potencial. Uspešna izvedba dogodka je pokazala, da mlade dediščina zanima in da okolje Idrijsko-Cerkljanske na tem področju skriva še ogromno priložnosti – tudi poslovnih.

Izvedba ni bila pod vprašajem
HeritageHack je bil sprva načrtovan v marcu, a je izvedbo v fizični obliki preprečil izbruh epidemije COVID-19. Organizatorji pri Društvu Idrija 2020 so se zato odločili, da se kot eni prvih v Sloveniji soočijo z izzivom organizacije povsem virtualnega hackathona. Prvo srečanje je bilo organizirano že teden dni pred začetkom, ko so se preko spletne platforme Zoom udeleženci spoznavali in oblikovali tekmovalne skupine. Tekmovalci so dneve do začetka HeritageHacka izkoristili za spletno spoznavanje z dediščino Idrijskega in Cerkljanskega, najbolj zagreti pa so raziskovanje opravili kar na terenu, z obiskom idrijskih znamenitosti. V petek, 29. maja, se je celoten dogodek preselil na platformo Hopin, povsem svežo rešitev za organizacijo večjih konferenc in hackathonov.
Po uvodnem nagovoru predsednika Društva Idrija 2020, Matevža Strausa, in predstavitvi izzivov se je spletni dogodek ob sodelovanju Tehnološkega parka Ljubljana ter projekta Interreg Srednja Evropa SACHE odprl tudi za zunanje obiskovalce – skozi okroglo mizo Kako in kje iskati priložnosti v kulturni dediščini? so gostje razpravljali o potencialih, ki bi se jih v dediščinskem sektorju še dalo izkoristiti. V pogovoru, ki ga je moderiral soustanovitelj Zavoda ID20 in direktor podjetja Smart Optometry Žan Menart so sodelovali Tina Mentol, mag. etnologije in kult. antropologije, ki uspešno ustvarja pri znamki Slocks in Slovenski Hiši, dr. Aleš Gačnik, predavatelj na Fakulteti za turistične študije Turistica na Univerzi na Primorskem, in Tomaž Štoka, koordinator za UNESCO iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Pogovor so z manjšo skupino predstavnikov dediščinskih institucij v živo predvajali iz strojnice jaška Inzaghi, ki je del UNESCO kulturne dediščine in se je za tri dni prelevila v studio prvega hackathona na temo kulturne dediščine.

Izzivi povsem prilagojeni aktualnim razmeram
Dediščinske ustanove se pri svojih dejavnostih soočajo s številnimi izzivi, s katerimi so se spoprijeli udeleženci v okviru HeritageHacka. Izzivi so bili v celoti prilagojeni trenutnim razmeram, ki jih zaznamuje epidemija COVID-19. V okviru prvega tekmovalnega izziva, kjer so izzivodajalci iskali nove vsebine za dediščinske prostore, so sodelovali Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija (CUDHg) z objektom Topilnice, Mestni muzej Idrija z gradom Gewerkenegg in Zavod ID20 z rudarsko hišo. Pri drugem izzivu pa so aktualni dogodki prišli še bolj v ospredje. Udeleženci so namreč iskali rešitve za dediščinske dogodke v času omejenih fizičnih stikov, ki jih predstavlja epidemija COVID-19. Zavod za turizem Idrija je tako v ospredje postavil Festival idrijske čipke, Občina Cerkno je iskala nove rešitve za Laufarijo, Mladinski center Idrija pa za Praznik idrijskih žlikrofov.
Po petkovi predstavitvi izzivov so predstavniki sodelujočih organizacij v soboto dopoldne odgovarjali na vprašanja skupin, ki so preostanek dneva posvetile intenzivnemu iskanju rešitev in pripravi čimbolj učinkovitih predstavitev pred žirijo. Pri svojem delu pa udeleženci niso bili povsem sami, saj so jim bili za dodatna vprašanja in usmeritve na voljo štirje mentorji, ki so pokrivali različna področja snovanja kakovostnih in vzdržnih idej. Iz Društva Idrija 2020 sta tekmovalce podpirala Matevž Straus in Urban Šlabnik, podjetniški vidik ustvarjanja rešitev pa sta pokrivala Aleš Pevc in Vlado Begović iz Tehnološkega parka Ljubljana.

Inovativno doživetje na gradu Gewerkenegg navdušilo žirijo
Ob zaključku HeritageHacka je pomembno vlogo odigrala strokovna žirija, ki je imela nelahko nalogo, da med 15 idejami izbere najboljše tri. Številni gledalci so napeto nedeljsko dogajanje spremljali tudi v živo. Pri ocenjevanju idej so žiranti upoštevali tri kriterije – kriterij podjetništva, socialnih inovacij in kulturne dediščine. Žirijo sta poleg Žana Menarta, ki je ocenjeval podjetniško vzdržnost predstavljenih idej, sestavljala še Boštjan Jerman, solastnik podjetja Heba d.o.o. in svetovalec za Slovenijo pri Informacijski službi ZN na Dunaju, ki je pokrival plat socialnih inovacij, in Nataša Gorenc, koordinatorka Dnevov evropske kulturne dediščine pri ZVKDS, ki je ocenjevala segment varovanja in prezentacije kulturne dediščine. Po kratkih predstavitvah, kjer so ekipe v treh minutah poskušale čim celoviteje prikazati svoje rešitve, je žirija v nedeljo dopoldne določila zmagovalca.
Prvo mesto je dosegla ekipa, ki so jo sestavljali Petra Peternel, Saša Nemec in Jure Hafnar, ki so si za izziv izbrali oživitev dvorišča gradu Gewerkenegg. Rešitev »Grajski posebnež, poln skrivnosti in svet doživetij«, je z vzpostavitvijo posebnega doživetja rudarske tradicije na idrijskem gradu navdušila žirijo, ki je ocenila, da je ideja izmed vseh predstavljenih poslovno najbolj vzdržna, da je primerno prilagojena ranljivim skupinam in da v zadostni meri skrbi za ohranjanje vrednot kulturne dediščine. Petra, Jure in Saša so si z domiselno rešitvijo pridobili 1.000 evrov nagrade!
Drugo in tretje mesto sta zasedli rešitvi s področja revitalizacije rudarskih hiš – nagrado v višini 500 evrov sta si za rešitev »Idrija se misli vsepovsod« prislužili Nina Savič in Danica Sretenović, ki sta žirijo prepričali z uravnoteženim in postopnim pristopom k oživitvi ogrožene stanovanjske dediščine. Častno tretje mesto so z zasnovo doživljanja rudarskega življenja »Interaktivno doživetje En knap« zasedli Jan Korošec, Jernej Černelč, Viktorija Durković, Tjan Kapitler in Katarina Arzenšek. 
Najboljše tri ekipe bodo organizatorji povabili v Idrijo, kjer bodo skupaj preverili možnosti za realizacijo predstavljenih idej.
Izvedbo dogodka so omogočili partnerji: Svet Evrope, Evropska komisija, Dnevi evropske kulturne dediščine, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Mestni muzej Idrija, Zavod za turizem Idrija, Občina Cerkno, Občina Idrija, Mladinski center Idrija, Smart Optometry, Tehnološki park Ljubljana, Turizem 4.0 in Arctur.