KULTURA

Grajski pejsaži v Obljubljeni deželi

Objavljeno: torek, 24. 8. 2021 ob 7:39 | Avtorica besedila: Lucija Markovič

Dvorišče gradu Gewerkenegg je bilo v nedeljo, 22. avgusta, prizorišče edinega letošnjega koncerta, ki ga prirejajo v koncertnem ciklu Gallus fest. Na grajskem dvorišču sta nastopila Miro Božič z orglicami in Benjamin Barbarič z 12-strunsko kitaro in violino, kot gostje pa so se komornima glasbenikoma pridružili še člani zasedbe Gugutke. Publika je bila nad koncertom navdušena.

fotografije: Robert Zabukovec

Obljubljena dežela ni samo pokrajina tam nekje, daleč od našega sveta. Je lahko tudi trenutek tišine ali prisluh stari melodiji ljudske pesmi ...

Pred dnevi so v Založbi Bogataj izdali zgoščenko z naslovom Obljubljena dežela s posnetki Mira Božiča in Benjamina Barbariča, ki so nastali v snemalnem studiu Rudnix v Idriji. Serija koncertov, ki jih to poletje kljub koronakrizi igrata odlična glasbenika, je namenjena tudi promociji plošče. Publika od Pirana do Ljubljane, Logatca, Idrije pa vse do Lendave z velikim zanimanjem prisluhne izvajalcema, ki v svoji glasbi združujeta včasih težko združljive glasbene žanre. Ker pa sta oba odlična glasbenika s širokim pogledom na polje lepega, jima neverjetno uspevajo tudi včasih drzne kombinacije in sicer nezdružljive komponente.

miro-bozic-23-8-2021-2.jpg
miro-bozic-23-8-2021.jpg

Obljubljena dežela ni samo pokrajina tam nekje, daleč od našega sveta. Je lahko tudi trenutek tišine ali prisluh stari melodiji ljudske pesmi. Ko ta zazveni na orglicah, enemu najmanjših inštrumentov na planetu, in ko te dobijo podporo v zvokih 12-strunske kitare, potem je vse nared za glasbeno popotovanje v obljubljeno deželo. Od slovenskih ljudskih do bolgarskih, makedonskih in grških melodij in napevov sta glasbenika na nedeljskem koncertu vešče pletla mrežo glasbenih vtisov. Te je publika osvajala v velikem zamahu, saj je bil zvok na koncertu ne le odlično odigran ampak tudi vrhunsko zajet, dodelan in poslan med poslušalce. Za vse to je odlično poskrbel tonski mojster Edvard Božič – Eč, ki ga kot mojstra zvoka vse pogosteje kličejo na velike in pomembne prireditve tudi izven domačih krajev.

miro-bozic-23-8-2021-4.jpg

Gostje koncertnega večera na gradu v Idriji so bili člani glasbene skupine Gugutke. Skupina črpa motive in skladbe predvsem iz bogate zakladnice slovenske balkanske tradicionalne glasbe, glasbeniki pa so si zadali cilj, da skladbe izvedejo na čim bolj prvinski način, nato pa vanje dodajajo elemente svojih lastnih, individualnih stilov.

Z narodno Sijaj, sijaj sončece je vseh pet glasbenikov v rednem delu koncerta na gradu v Idriji sklenilo program. Sledil je še dodatek in iskrene čestitke izvajalcema. Dvorišče na gradu naj bi do konca sezone gostilo vsaj še dva koncerta, ki ju v okviru grajskih večerov pripravlja Rado Božič iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Nastopili bodo Vita Mavrič in kvartet Jake Puciharja ter Martina Robinšak, Andrei Provotorov in Maja Tajnšek.

Miro Božič je po poklicu arhitekt, profesionalna orientiranost pa ga v glasbenih raziskovanjih ne ovira; svoje glasbene projekte zlahka sopostavlja v različne izrazne, žanrske in pomenske ravni, saj, kot sam pravi, so tako v glasbi kot arhitekturi prisotni sorodni elementi, kot so ponavljanje, presenečenje, poudarki, akcenti in ritem.

 

Benjamin Barbarič je že v otroštvu preko očeta, slovenskega glasbenega poznavalca, producenta in urednika, spoznaval izročilo tradicionalne, etno in improvizirane glasbe. V svojem glasbenem razvoju je zajemal iz bazena zgodovinskih in svetovnih glasbenih izročil. Kot sam pravi, pa izredno uživa v inspiracijah srednjeveške glasbe, pri preigravanju baročne in zgodnje klasične glasbe ter v crossover potepanju po svetovnem glasbenem igrišču.

Skupina Gugutke črpa motive in skladbe predvsem iz bogate zakladnice slovenske balkanske tradicionalne glasbe, glasbeniki pa so si zadali cilj, da skladbe izvedejo na čim bolj prvinski način, nato pa vanje dodajajo elemente svojih lastnih, individualnih stilov.