Gneča ob Idrijci

Objavljeno: četrtek, 1. 4. 2021 ob 10:21 | Spletno uredništvo

Prvi dan meseca aprila se tradicionalno prične ribolovna sezona na Idrijci in njenih pritokih. Letos zaradi epidemije vrsta novosti.

ribe-1-4-2021

foto: spletni arhiv Ribiške družine Idrija

Kot so sporočili iz Urada za informiranje, so upravljavci Idrijce letos kot prvi v državi začeli z uvajanjem novega načina izlova rib. Ob tradicionalnem odlovu z ribiškimi mrežami uvajajo tudi nove metode, ki temeljijo na sonaravnem gospodarjenju z vodotokom. Pri tem so se idrijski ribogojci povezali z Biotehniško fakulteto iz Brna in Zavodom za ribištvo iz Ljubljane. Strokovnjaki obeh visokošolskih zavodov že več let sodelujejo v projektu iskanja novih metod izlova ribjega življa iz vodotokov na območju podonavskih rek. In ker Idrijca teče po samem robu tega zemljepisno določenega območja, je ta reka deležna še večje pozornosti strokovnjakov.

V prvem osnutku projektivne naloge so predstavniki Zavoda za ribištvo iz Ljubljane predlagali, naj se v Idrijco umetno naselili sladkovodne hobotnice, ki jih z velikim uspehom vzrejajo v več baltskih ribogojnicah. Sladkovodne hobotnice namreč ugodno vplivajo na počutje soma in ščuke, kar je po mnenju strokovnjakov več kot dobra osnova za utemeljitev domneve, da se bodo ob hobotnicah dobro počutile tudi soške postrvi. Prvi poskusi tega sobivanja v enem od pritokov Soče v gornjem toku te reke so dali dobre rezultate. Poskusi na Stopniku in nizvodno proti Mostu na Soči so v tehničnem pogledu uspeli. Zataknilo se je pri vsebinski presoji dobljenih podatkov, saj ti niso skladni s pričakovanji raziskovalcev. Ti so opazili bistveno manjšo odzivnost med postrvmi v Idrijci in Soči v času, ko so te živele ob sladkovodnih hobotnicah. Kljub temu, da so v uradnem poročilu o projektu strokovnjaki zapisali, da je projekt dosegel načrtovano raven novih spoznanj, pa se predvsem med poznavalci Idrijce vse glasneje govori o pravem bistvu problema. Ta naj bi se skrival v dejstvu, da so postrvi na območju od Idrije dolvodno ob enaki dolžini bistveno težje. To naj bi neuradno potrdili tudi v biološkem laboratoriju v Talinu, kamor so v sklopu projekta prepeljali nekaj postrvi na analizo. Med tem postopkom pa je prišlo do neljubega dogodka, ki je razkril neodgovorno ravnanje laboratorijskih delavcev. Ti so meso postrvi iz Idrijce po končanih analizah odvrgli v bližnjo reko kot hrano za tam živeče avtohtone ribe. Ker pa so prezrli dejstvo, da so postrvi iz Idrijce edini naravni prenašalec živega srebra, se je le-to iz idrijskih postrvi preselilo v rečne ščuke.

idrijca-22-3-2021-2.jpg

Uslužbenci nacionalnega biološkega laboratorija iz Talina so pohiteli z modro rešitvijo problema. Ob avtohtonih somih so v register živalskih vrst takoj vpisali še soma z oznako tip Idrija.

Sočasno s tem so prekinili sodelovanje pri projektu, saj bi nadaljevanje le-tega verjetno razkrilo neustrezno prakso ravnanja z izrabljenim ribjim mesom v tem laboratoriju, ki je bil do izbruha tega škandala v svetu znan kot prvovrstna znanstvena inštitucija z velikim ugledom.

V Idriji se sedaj sprašujejo, v katerega od pritokov Idrijce bodo vložili sladkovodne hobotnice, ki so jih že pripeljali iz Pirana. Zaradi ostrega nasprotovanja prebivalcev Kanomlje so morali opustiti zamisel, da bi enega od pritokov Kanomljice razglasili za naravni rezervat sladkovodnih hobotnic. Sedaj iščejo primeren pritok na Cerkljanskem, kjer so domačini že tradicionalno bolj naklonjeni eksperimentiranju. Veliko zanimanja za ta poseg pa so pokazali v upravi Postojnske jame, kjer vidijo veliko poslovno priložnost v povezovanju sladkovodnih hobotnic in človeških ribic. Strokovnjaki nacionalnega laboratorija iz Ljubljane so ob napovedih tega projekta sila zaskrbljeni.

foto: spletni arhiv Ribiške družine Idrija