ČAS IN LJUDJE

Gašper, Miha, Boltežar ...

Objavljeno: četrtek, 6. januarja 2022 ob 9:35 | Spletno uredništvo

Praznik svetih treh kraljev, ki ga praznujemo na današnji dan, imenujemo tudi »tretji božič«. Niko Kuret je v svojem življenjskem delu Praznično leto Slovencev opisal vse praznike in tradicije, ki bogatijo naše praznično leto. Razpisal se je tudi o svetih treh kraljih.

Na današnji 6. januar se končuje božično obdobje. Sveti trije kralji Gašper, Melhior in Boltežar so tri biblične osebe, modri kralji, ki naj bi prišli od daleč, da bi novorojenemu Jezusu prinesli darila in se mu poklonili.

sveti-trije-kralji-6-1-2022.jpg

Praznik je še vedno priljubljen na slovenskem podeželju. Na večer pred praznikom svetih treh kraljev je bilo nekoč celo kot na božični večer. Delo se je umirilo, skuhala se je družinska večerja, le polnočnice ni bilo. Jedli so podobno kot za božič, miza je bila polna najboljših dobrot. Gospodar hiše je blagoslovil prostore, praznovanje pa je bilo družinsko.

sveti-trije-kralji-6-1-2022-4.jpg

Navade svetih treh kraljev so po Sloveniji različne. Ponekod se trije ali pet moških obleče v tri modre kralje in pri hiši odigrajo igro. Pogosto se dogaja tudi, da trikraljevski koledniki pridejo k hiši zapeti. V Prekmurju še pomnijo, da so starejši fantje ali moški po vasi popevali od devete ure zvečer pa do jutra. Čeprav kolednikom darujemo denar ali klobase, pa tudi oni prinašajo svoje darove. Ti so duhovni, podani kot prisrčna pesniška besedila. S seboj pa imajo tudi kredo, s katero bi na okvirje vhodnih vrat letos zapisali 20 + G + M + B + 22, napis, ki mora vrata krasiti vse do naslednjega leta. Koledniki pa so v novejših časih popevali tudi o pomembnih vaških dogodkih, kot so na primer koline.

V letih pred drugo svetovno vojno se je pričela nova tradicija, da po vaseh popevajo otroci. Oblečeni so v svete tri kralje, hiši zaželijo dobro letino ter zapojejo pesem. Tradicija, ki po delih podeželja razveseljuje in zagotavlja dobro leto, pa je letos prekinjena zaradi epidemije.

Pravoslavni verniki bodo nocoj, na badnji dan, pričakali božič, ki ga v večini pravoslavnih cerkva zaradi uporabe drugačnega koledarja praznujejo pozneje kot drugi kristjani. Na predvečer božiča v domove ponesejo slamo ter tako simbolično ustvarijo prostor, v kakršnem se je rodil Jezus. Po običaju bodo zažigali tudi hrastova polena in se odpravili k polnočnicam.

V pravoslavnih cerkvah božič torej praznujejo pozneje kot preostali kristjani, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni.

navednice-modre_edited.png

Slišali smo praviti, 
da ste svinjo davili. 
Naj bo prašič ali prasica, 
nam se sliši klobasica.

sveti-trije-kralji-6-1-2022-3.jpg