Franc Močnik je bil sloviti matematik

Cerkno, 30. novembra 2019

Janko Šlebinger

CERKNO, 30. novembra – Na današnji dan leta 1892 je v Gradcu umrl Franc Močnik, rojen 1. oktobra 1814 v Cerknem kot sin preprostega kmeta. Ljudsko šolo je obiskoval v Idriji, gimnazijo in licej v Ljubljani (1825–32). Leta 1833 je vstopil v centralno semenišče v Gorici in ga dovršil že leta 1836. Prevzel je mesto učitelja v 4. razredu goriške normalke, ki je v dva letnika razdeljen odgovarjal po svojem ustroju poznejši meščanski šoli. Tam je služboval 10 let ter med tem časom 1840 v Gradcu promoviral za dr. phil. Leta 1846 je bil imenovan za profesorja osnovne matematike in trgovskega računstva na tehnični akademiji v Lvovu, 1849 pa za profesorja matematike na takratnem vseučilišču v Olomucu. Po uvedbi institucije šolskih svétnikov je na poziv naučnega ministra grofa Thuna prevzel z novim letom 1851 mesto šolskega svetnika in nadzornika ljudskih šol v Ljubljani, kjer je deloval 10 let. Leta 1860 je bil premeščen k namestništvu v Gradec, kjer mu je bilo poverjeno nadzorstvo ljudskih šol in realk na Štajerskem in Koroškem. S preosnovano šolsko upravo je postal 1869 deželni šolski nadzornik 1. stopnje za Štajersko, a to službo je vršil le do 1871, ko je iz zdravstvenih razlogov prosil za upokojitev.

Franc Močnik je bil rojen 1. oktobra 1814 v Cerknem kot drugi izmed treh sinov kmeta in gostilničarja Andreja Močnika in Marjane Sedej. Starejši brat Jakob je kasneje postal gospodar, mlajši Anton pa je šel za duhovnika. V družini Andreja Močnika so se rodile tudi tri hčere, vendar so zgodaj umrle. Najstarejša hči Mica je umrla v starosti treh let, njeni sestri, Ana in Katarina, pa nista dočakali niti dveh mesecev. Iz nekaterih podatkov (opomba v rojstni knjigi ob rojstvu Jakoba leta 1811 in v ohranjenem Močnikovem pismu domačemu župniku leta 1843) se da sklepati, da je bil oče Andrej nekaj časa tudi župan Cerknega, vsekakor pa ugleden Cerkljan. 

Trajno ljubezen do matematične vede je Močniku na ljubljanskem liceju vcepil duhoviti profesor Leop. K. Schulz pl. Strassnitzki, ki je svojega odličnega učenca uvedel tudi v višjo matematiko. Močnikova znanstvena razprava »Theorie der numerischen Gleichungen mit besonderer Rücksicht auf die Cauchy’sche Methode« (Wien 1839) mu je pridobila priznanje strokovnjakov in učne uprave. Praktično delovanje v nižjem šolstvu ga je kmalu prepričalo o pomanjkljivostih tedanjega mehaničnega poučevanja računstva in ga napotilo h globljemu študiju o uspešnejši metodi pouka tega predmeta. Sad lastnih izkušenj pri pouku elementarnega računstva je bila njegova prva metodična knjižica »Lehre von den vier Rechnungsarten, aus deren Begriffe und dem Wesen unseres Zahlensystems entwickelt« (Lj. 1840). V njej zavrača tedanji splošno razširjeni način pouka, ki je brez pravega umevanja tvarine obremenjeval učenčev spomin z raznimi občnimi pravili in obrazci, ter zahteval, da si mladina temelje računstva prilasti s samostojnim razmišljanjem in lastnim sodelovanjem, spomin naj dobi v razumu trdno oporo; tako pridobljeno znanje se mora utrditi s ponavljanjem in vajami. Pri računstvu dosežena formalna izobrazba bo usposobila učenca za samostojno delo tudi v vsakem drugem predmetu in mu budila smisel za resnico in pravico.

Leta 1871 je bil na lastno željo upokojen, menda iz zdravstvenih razlogov. Franc Močnik je bil verjetno eden redkih Slovencev, ki je dosegel plemiško čast izključno zaradi svojih zaslug na strokovnem in šolskem področju. Po upokojitvi je živel v Gradcu, v svoji hiši na Kroisbachgasse št.5, odmaknjen od javnega življenja in od tedanjih živahnih prizadevanj za uveljavitev slovenskega naroda. Njegov mir v krogu družine so zmotili le redki obiski iz ožje domovine, ki jih je bil sicer zelo vesel. Obiskali so ga tudi sorodniki iz Cerknega, ki jih je ves čas gmotno podpiral, sam pa, kot kaže, svojega rojstnega kraja v zadnjih desetletjih življenja ni nikoli več videl. 

Nadaljevanje tega navodila v metodičnem in praktičnem oziru je bila Močnikova »Anleitung zur gesamten Rechenkunst. Ein Handbuch f. Alle, welche es in den verschiedenen Berechnungen des bürgerlichen und kaufmännischen Lebens zur Fertigkeit bringen wollen« (Lj. 1843). Prvi del obsega vse načine osnovnega računstva z golimi števili, drugi pa uporabne račune za obresti, trgovske posle, obrti, o dobičku in zgubi, denarnih vrednotah, državnih papirjih, menicah in kalkulaciji. Nato je leta 1844 predložil dvorni študijski komisiji načrt o spremembi in umestnejši uredbi računic, ki so mu ga tudi odobrili. Po tem programu je Močnik sestavil za ljudske in glavne šole številne učne knjige, ki so se, prevedene v razne jezike, uvedle v osnovne šole po vsej monarhiji. Za pravilno rabo teh novih računic je po naročilu šolskega ministra učiteljem leta 1854 napisal metodični knjigi za 1. in 2. ter 3. in 4. razred. Te učne in pomožne knjige so bile v rabi več kot 50 let; z novimi časovnimi zahtevami jih je prilagodil spremembam avstrijskih denarnih vrednot, metrske mere in uteži.

Upošteval je napredek v metodičnem oziru zlasti v svojih novih navodilih za uporabo prvih 3 delov računice (od 1870 dalje); z normalnim učnim načrtom za ljudske in meščanske šole iz leta 1874 so nastale njegove predelane tri- oziroma petdelne računice za ljudske šole, računice za trirazredne deške in dekliške meščanske šole in geometrija za meščanske šole. Širšim slojem v praktično porabo je namenil knjigi Die neue österr. Münzwährung (1858) in Die neuen österr. Maße u. Gewichte (1875). Kot šolski nadzornik za Kranjsko je dvignil zanemarjeno ljudsko šolstvo s tem, da je leta 1851 za glavne šole sestavil potrebni učni načrt, v katerem je za slovenske otroke v 1. razredu zastavil 8 ur pouka na teden v dotlej prezirani materinščini. S sodelovanjem Andreja Praprotnika in drugih so se po njegovih navodilih sestavili Slovensko-nemški abecednik (1852), Prvo in Drugo berilo za slov. šole (1857), prvo, drugo in tretje nemško berilo za nenemške ljudske šole in mali nemško-slovenski besednjak (1854). 

S temi učnimi knjigami je Močnik na Kranjskem uvedel utrakvistične šole namesto prejšnje samo nemške glavne šole. Skrbel je tudi za izboljšanje slabih gmotnih razmer kranjskega učiteljstva. Ker učitelji trivialnih šol, njih vdove in sirote niso dobivali pokojnine, je Močnik sprožil misel, da se ustanovi društvo v podporo vdov in sirot kranjskih učiteljev, sestavil je zanj pravila in na njegovo prošnjo je Kranjska hranilnica podarila 6.000 goldinarjev, s katerimi je društvo 1. novembra 1860 začelo delovati. 

Franc Močnik je bil med najbolj popularnimi in najbolj zaslužnimi avstrijskimi šolniki v drugi polovici 19. stoletja. Z njegovim imenom je združen ves napredek računskega pouka na vseh nižjih in srednjih avstrijskih šolah te dobe, pa tudi preko državnih mej so našli Močnikovi učbeniki poti v šole. O njih uporabnosti priča dejstvo, da je bilo v šolskem letu 1892/3 v srednjih šolah v raznih jezikih uvedenih 36, v ljudskih pa 59 različnih njegovih izdaj. Bile so to prve na strogo znanstveni podlagi sestavljene učne knjige, ki jih odlikujejo razumljive metode, jasno podajanje snovi, točna pravila in praktična uporabnost. 

Za svoje zasluge na polju šolstva je bil leta 1862 odlikovan z viteškim križem Franc-Jožefovega reda in ob upokojitvi z redom železne krone 3. razreda, s katerim je bil povišan v viteza. Zaveza slovenskih učiteljskih društev mu je 18. avgusta 1894 na rojstni hiši v Cerknem odkrila spominsko ploščo. 

V spomin na slavnega matematika Občina Cerkno 1. oktobra praznuje občinski praznik.