Dan Zemlje na šoli v Spodnji Idriji

Objavljeno: 22. 4. 2020 ob 8:58 - Avtorica: Ana Sever Božič

Letos mineva natanko 50 let, odkar so 22. aprila leta 1970 protestniki v New Yorku napolnili peto avenijo in zaustavili motorni promet. S tem smo Zemljani prvič opozorili na onesnaževanje planeta in od takrat naprej je 22. april znan kot dan Zemlje.

Eva Čibej, 8. r

Dan Zemlje na Osnovni šoli Spodnja Idrija letos aktivneje praznujemo že tretjič. Leta 2018 smo ga obeležili z raznoraznimi dejavnostmi na temo odpadne plastike, lansko leto smo na ta dan podelili priznanja za Zeleno pero - tekmovanje za mlade eko-novinarje, ki pišejo izvirne prispevke na različne ekološke teme. Letošnje leto pa smo se z eko krožkom ter projektom Prijazni do okolja pripravljali na predavanje za starše. Naši šolski eko predstavniki, kakor jih imenujemo, so namreč že zelo dobro podkovani v nekaterih okoljskih temah. Načrte nam je prekrižalo šolanje na daljavo, zato smo se morali znajti drugače. V torek, 14. aprila, smo za celo šolo izvedli zanimiv dan dejavnosti, ki je bil posvečen našemu planetu. 

ZEMLJA SE BO RAZJEZILA!

Zemlji bo zdaj zdaj dosti.
Smeti postale so njeni stalni gosti.

Ko pa ji bo res zadosti,
bo pihala in puhala in se na pol razpočila!

Na pol se bo razklala in v vesolje nas poslala!

Zemlja je krasna in lepa, zdaj pokriva jo iz smeti "deka".
Žalostno joka in veka.

A smeti se ne more znebiti,
zato ji moramo ljudje na pomoč priskočiti:
jo temeljito od umazanije umiti.

Zemlja bo spet lepa,
poslušajte kako reka več ne veka,
ocean ni več zapacan,
ledenik je spet velik bel svetnik,
drevesa v pragozdu v duru pojo: naš les nič več za mize ne bo...

Na zemlji bo spet raj, s-tem pa je naše pesmi kraj.


Iskra Eržen, 5r. POŠ Ledine

Nika Mlakar, 4. r

Manca Kogoj, 5. r

Draga Narava!

Včeraj igral sem se z žogo v vasici, danes, ko gledam te, vsa si v meglici. Si morda žalostna, draga narava? Sem jaz tisti, ki kriv je, da snega nam nisi dala? Obljubim ti, boljši bom, pazil bom nate, rajši imel te bom kot granate.

Tijan Bizjak, 4. r

Moja pesmica naravi

Joj, kako lepa je narava,
zelo jo imam rada.
Ptički žvrgolijo
in rožice cvetijo,
drevesa zelenijo
in črički govorijo.

Z vodo varčujmo,
odpadke ločujmo,
premišljeno nakupujmo
in odgovorno potujmo.
Tako ohranili bomo svet,
da ostal bo lep.

Verjamem, da uspelo nam bo,
toda le, če se potrudimo.
Zato združimo vsi moči,
da uspemo Zemljo rešiti.

Melisa Uršič, 5. a

Hana Bajc, 3. r

Učenci so se v literarno-likovnem natečaju na temo »narava« posvečali svoji najljubši obliki umetniškega izražanja. Literarno navdahnjeni so lahko napisali pesmico, pismo ali spis, tisti z likovno žilico pa so risali ali slikali v poljubni tehniki ali pa ustvarjali v glini oziroma iz drugih naravnih materialov. Predvsem starejši osnovnošolci, ki se navdušujejo nad tehniko, so se lahko preizkusili v fotografskem kolažu. 
V tehniškem delu pa so spoznavali, kako lahko z našo prehrano bistveno pripomoremo k čistejšemu ozračju. Verjetno niste vedeli, da kar tretjino toplogrednih plinov, med katerimi sta CO2 in še nevarnejši metan, pridelamo ravno z našo prehrano. Prvega z vsemi kilometri, ki jih naša hrana prepotuje, drugega pa z ekstenzivno živinorejo in gnitjem odpadne hrane.
Zdaj osnovnošolci vemo kaj storiti, da hrana v naših hladilnikih ne bo prepotovala preveč kilometrov in tudi vemo, kako ne bo onesnaževala okolja z nevarnim metanom:
- obiskali bomo lokalno tržnico, trgovino z lokalno ponudbo ali bližnjega kmeta
- posegali bomo po sezonski hrani
- pozorni bomo na to, od kje živila prihajajo
- zavrgli bomo čim manj hrane - pisali bomo tedenske jedilnike in nakupovalne listke
- meso, ki ga bomo kupovali, bo lokalnega porekla
Za konec smo rešili še anonimne vprašalnike o prehranjevalnih navadah, ki jih je pripravila ekipa projekta Prijazni do okolja in sodelovali v zabavnem kvizu,

da smo videli, koliko novega smo se naučili. Pa še šolskih zvezkov nam

ni bilo treba odpreti!

Lara Rupar, 8. r

Grega Strel, 2. a

Rad imam našo naravo
 

Rad imam našo naravo,
saj ponuja vse za zdravje in zabavo.
Vendar prekratka je pesmica ta,
za opisati vse, kar v naravi početi se da.

 

Ko je sončno, narava je moje igrišče,

kjer vedno je prava zabava.

Ko pa dežek pada,

doma se speče ena velika rolada.

 

Kakor, da narava čarati bi znala,
čudežno iz zemlje po dežju,
je novo življenje priklicala.
Meni, pa pri učenju pomagala.

 

Narava nam dala je zemljo, da si lahko pridelamo hrano.

Na zemlji raste tudi trava, na kateri se radi igramo.

Ko pa travo pokosimo, krmilo dobimo,

da lahko nahranimo živino.

 

Narava ustvarila je tudi drevesa

in s tem polepšala Zemljo bolj kot nebesa.

Z drevesi nam je dala kisik, saj brez tega se ne bi dalo živeti.

Z drevesi podarila je tudi senco, saj brez tega se ne bi dalo igrati.

 

Dala nam je tudi rože, posebne, cvetoče in dišeče.

Spomladi pogled na travnik cvetoči,

prinese nasmešek nam sreče.

 

In kdo še med nami živi?

Seveda, živali so to!

Nekatere prijazne so in udomačene,

druge divje in neukročene.

 

Rož ni neskončno pa tudi zemlje ne, kaj šele dreves!

Zato pazimo na našo naravo, saj nismo edini, ki živimo v njej.

Brez živali, zemlje in rastlin tudi mi ne bi živeli naprej.

Aljaž Bončina, 6.r

NARAVA

Ko se na pomladno jutro zbudim,

mi kmalu sončni žarki odprejo oči

in nato ugotovim,

da mi ni več treba prižgati luči.

Se pretegnem in pomislim

kako lepo je, da živim,

spet mižim in to odmislim

pa v sanjah že letim.

Ptički tako lepo pojo,

da kmalu me dobi omama prava,

to si rečem in že zapira se mi oko,

res prelepa je naša narava.

Lucija Vončina 5.r