Brina Svit ujeta na Krasu

Objavljeno: ponedeljek, 21. 12. 2020 ob 10:21 | Spletno uredništvo

Brina Svit je pisateljica, ki ustvarja v dveh svetovih. Že desetletja živi v Parizu, kjer se je uveljavila kot pisateljica. Z drugim delom svojih korenin pa je zasidrana v Sloveniji. Dolga leta je pisala v slovenščini in potem besedila prevajala v francoščino, sedaj piše najprej v francoščini in potem besedila sama prevede še v slovenščino.

Njeno zadnje delo Definicije ljubezni, zbirka kratkih zgodb, ki jih sama imenuje novele, je izšla pozno jeseni pri Mladinski knjigi. Pri bralcih je naletela na zelo dober odziv, saj je knjiga med prvimi tremi najbolje prodajanimi knjigami v Sloveniji.

V TV studiu Idrijskih novic je povedala, da bi se morala v Pariz vrniti že 14. novembra, a je zaradi težav v mednarodnem prometu ostala v Sloveniji. To poletje ji je uspelo dokončani nov roman, v katerem se je dotaknila potovanj in bo v začetku novega leta izšel pri Založbi Goga. Majhna hiška na kraškem robu z idiličnim pogledom na Tržaški zaliv ji je dajala varno okolje za ustvarjanje. Odrezana od velemestnega vrveža Pariza je imela dovolj miru, da je delo dokončala in ga oddala uredniku na založbo.

V pogovoru z Damijanom Bogatajem je odstirala tudi težave in stiske, ki jih v teh mesecih karantene doživljajo prebivalci Pariza. Ko je epidemija tudi temu mestu vzela vso kulturo in umetnost, kavarne, razstave, koncerte, knjigarne, … so teh dobrin vajeni Parižani občutili veliko stisko, ki so jo reševali vsak na svoj način.

brina-svit-9.jpg

Književna dela Brine Svit

April (Mladinska knjiga, 1983 – prevod v srbohrvaščino)

Navadna razmerja (s Petrom Kolškom, Cankarjeva založba, 1999)

Con brio (Nova revija, 1999, žepna izdaja CZ 2003, prevod v francoščino, angleščino (ameriška izdaja v zbirki Vintage), nemščino, grščino)

Smrt slovenske primadone (Mladinska knjiga, 2001, prevod v francoščino, nemščino, angleščino, italijanščino)

L'été ou Marine avait un corps (Le Monde-Gallimard, 2001 – Poletje, ko je imela Marina telo – Delo-Cankarjeva založba, prevod v hrvaščino)

Moreno (Gallimard, 2003)

Moreno (Cankarjeva založba 2003, prevod v nemščino, nizozemščino)

Molk rib (knjiga umetnikov, 2003, trojezična izdaja, razstava v pariški galeriji Le Lys, v sodelovanju z grafičnim oblikovalcem Sašem Urukalom)

Un coeur de trop (Gallimard, 2006)

Odveč srce (Cankarjeva založba, 2006)

Coco Dias ou La porte dorée (Gallimard 2007)

Coco Dias ali Zlata vrata (Cankarjeva založba 2007, prevod v španščino in italijanščino)

Petit éloge de la rupture (Gallimard 2009)

Hvalnica ločitvi (Cankarjeva založba, 2010)

Une nuit à Reykjavik (Gallimard, 2011)

Noč v Reykjaviku (Cankarjeva založba, 2013)

Visage slovène (Gallimard, 2013)

Slovenski obraz (Cankarjeva založba, 2014)

Nouvelles définitions de l’amour (Gallimard, 2017)

Nove definicije ljubezni (Mladinska knjiga, 2020)

Le dieu des obstacles (Arléa, januar 2021)

Ne želi si lahke poti (Goga, februar 2021)

Brina Svit pa ni razpeta le med Ljubljano in Parizom. Že desetletja je zaljubljena tudi v Buenos Aires, ki je sicer na drugi celini, a z letali dosegljiv v relativno kratkem času. Ni pa očarana samo nad vonjem tega mesta ampak predvsem nad tangom. Ta čarobni ples jo je povsem uročil in zato se v to mesto redno in rada vrača. V pogovoru z urednikom Damijanom Bogatajem je odstrla tudi okoliščine nastajanja dveh romanov, ki sta povezana s tem mestom. Prvi je Coco Dias ali Zlata vrata in drugi Noč v Reykjaviku. Nastala sta ob enem od neštetih potovanj v Buenos Aires, v katerem je našla zamisel za roman. V tem mestu pa je nastala tudi zbirka novel Slovenski obraz, v kateri na izrazito avtorski način popisuje zgodbe Slovencev, ki jih je srečala v tem velemestu. »Za nas so bili to najprej izdajalci, ko pa sem jih spoznala pobližje, sem v njih odkrila izjemne zgodbe,« je povedala Brina Svit. Ti izseljenci so bili izbrisani iz zgodovinskega spomina številnih generacij, ki o njih ni imela skoraj nobenih podatkov.

brina-svit-7.jpg
brina-svit-8.jpg
navednice-modre_edited.png

Za nas so bili to najprej izdajalci, ko pa sem jih spoznala pobližje, sem v njih odkrila izjemne zgodbe.

Priznala je, da je težje napisati dobro novelo kot dober roman, saj kratka forma od avtorja zahteva izpiljeno oblikovanje besedila. Do svojega 40. leta je pisala samo v slovenščini. Sedaj besedila najprej napiše v francoščini in potem to prevede v slovenščino. Pri prevajanju pa ima proste roke, da besedilo oblikuje včasih tudi malo drugače. Kot sama pravi, ga celo izboljša.

VIDEO POSNETEK

brina-svit-4.jpg
in-studio.jpg
in-studio-2.jpg

Je avtorica sedmih romanov, dveh knjig esejev in ene knjige kratke proze. Za svoja dela je dobila kopico nagrad, a nobeno od teh priznanj ji ni spremenilo življenja. Ker se s pisanjem poskuša preživljati, je najbolj vesela nagrad ali priznanj, ki so povezane z denarjem. Sedaj je hišna avtorica ugledne založbe Galimar in uredniki na tej založbi so bili ob začetku njene kariere prepričani, da se za njenim imenom in priimkom skriva nek drug ustvarjalec.

Danes teh dilem ni več, saj Brina Svit sodi med ugledne avtorje, ki jih poznajo tako v Franciji kot tudi v Sloveniji. V številnih prevodih v domala vse svetovne jezike pa tudi bralci po drugih govornih območjih.

Takoj po novem letu bo pri Založbi Goga izšel njen roman Ne želi si lahke poti.