Branko Jurjavčič je gozdar leta

Objavljeno: ponedeljek, 18. 1. 2021 ob 7:28 - zadnja posodobitev: 18. 1. 2021 ob 7:50 | Damijan Bogataj

Zavod za gozdove Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta razglasila najboljše gozdarje. Na območju tolminske enote Zavoda za gozdove je ta laskavi naziv prejel Branko Jurjavčič s Kanomeljskega Razpotja. Zaradi epidemije so nagrade podelili virtualno.

foto: ZGS

Branko Jurjavčič je lastnik kmetije, ki se nahaja na Kanomeljskem Razpotju. Površina kmetije znaša 13 hektarov, od tega je 10 hektarjev gozda. Gozd, na strmem pobočju nad globoko grapo, ima poudarjeno varovalno funkcijo. Gospodarjenje in izvajanje del v gozdu je precej zahtevno, kljub temu pa Branko Jurjavčič svojo posest skrbno neguje in skrbi, da so vsa negovalna dela brezhibno opravljena. »Po vsaki sečnji in spravilu dosledno upošteva pravila o vzpostavitvi gozdnega reda, saj se zaveda, da ima ta v občutljivih reliefnih razmerah, kjer varovalna funkcija gozda zahteva dodatno skrb, poseben pomen,« so zapisali v utemeljitvi ob podelitvi naziva.

Gospodarjenje in izvajanje del v gozdu je precej zahtevno, kljub temu pa Branko Jurjavčič svojo posest skrbno neguje in skrbi, da so vsa negovalna dela brezhibno opravljena.

Vsa dela v gozdu opravlja sam in dosledno uporablja zaščitno opremo. Izkušnje za delo v gozdu si je nabral tako preko lastnega dela kot tudi z izmenjavo izkušenj s sorodniki, ki so delovali in še delujejo v gozdarstvu. Poleg tega se je redno udeleževal tečajev za varno delo s traktorjem in motorno žago, ki jih je organiziral Zavod za gozdove Slovenije. Pridobil je tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) za delo s traktorjem ter za sekača.

V zadnjih letih je njegovo posest prizadelo več ujm. V začetku leta 2014 je precej škode povzročil žledolom. Napadu podlubnikov se je večinoma izognil, saj je redno in dosledno pregledoval svojo posest. Žal pa je na njegovi posesti večjo škodo povzročil jesenov ožig. Močno poškodovane drogovnjake in letvenjake plemenitih listavcev z velikim deležem velikega jesena je moral izpopolniti s sadnjo smreke, ohranil pa je primes naravno pomlajenih listavcev, kar bo zagotavljalo stabilen in kvaliteten gozd tudi v prihodnje.