V Prirodoslovnem muzeju Slovenije bo do 15. septembra na ogled razstava idrijskih živosrebrovih rud in mineralov iz bogate zakladnice Rudniške geološke zbirke, za katero skrbi CUDHg Idrija. Razstava sodi v sklop dogodkov ob 30-letnici Antonijevega rova.
Objavljeno: sreda, 19. junij 2024 ob 13:19 | besedilo: Martina Peljhan | fotografije: Jani Peternelj, David Kunc, Aleksander Rečnik
Razstavljene so najbogatejše cinabaritne rude, kot so jeklenka, opekovka, jetrenka ter koralna ruda polna ostankov lupin brachiopoda Discina, pa tudi redka karoli ruda obogatena s piritom. Obiskovalce še posebej pritegnejo najslikovitejši minerali, najdeni v idrijskem rudišču. Med njimi so rubinastordeči kristali cinabarita in drobni kristalčki metacinabarita, ki so v idrijskem rudišču prava redkost. Posebnost idrijskega rudišča je še mineral idrialit, ki je bil v Idriji tudi prvič najden. Obiskovalci si ga lahko ogledajo osvetljenega z ultravijolično svetlobo. Med razstavljenimi rudami je prava posebnost prerezana spolirana jeklenka z ilustracijo rudarskega mesta in glavnimi jaški, ki je verjetno nastala v drugi polovici 18. stoletja in je delo znanega Idrijčana, jamomerca Jožefa Mraka.
Idrijsko živosrebrovo rudišče sodi med izjemne naravoslovne posebnosti. Svetovno je znano zaradi izjemnih bogatih sedimentnih rud, ki so po nastanku unikatne in jih najdemo samo v idrijskem rudišču. Bogate cinabaritne rude so odkrili v skonca plasteh leta 1508 v globini 46 m pod Ahacijevim trgom. Nastale so pred več kot 230 milijoni leti, ko so se vroče mineralne raztopine, obogatene z živim srebrom in žveplom izlivale v takratna močvirja. Kamnine so polne organskih ostankov, pogosti so rastlinski ostanki, nastajal je tudi antracit (premog). Najbogatejše cinabaritne rude – jeklenke, vsebujejo tudi do 78 % Hg. Plasti skonca so bile zaradi svojega izrednega bogastva in izjemnih količin živega srebra tudi najpomembnejši rudonosni horizont idrijskega živosrebrovega rudišča.
Idrijsko rudišče sodi tudi v strukturnem pogledu med najbolj zapletena rudišča na svetu. Nastalo je v srednjetriasnem tektonskem jarku ter se skozi milijone let tektonsko preoblikovalo v današnje zapleteno zgradbo. Obiskovalci najstarejšega dela rudnika Antonijevega rova si lahko na poti ogledajo ohranjene dokaze o izjemnem živosrebrovem bogastvu rudnika in velikih zapletenih tektonskih dogodkih v času nastanka rudišča.