Bodimo ponosni na podjetje Čipka

Marjan Beričič

Idrija, 30. oktobra 2019

V soboto, 12. oktobra, se je v Gostišču Barbara zbralo veliko delavk in uslužbencev nekdanje Čipke. Kar nekaj čez 70 se nas je nagnetlo v največjem delu lokala. Seveda je bilo srečanje izredno.

Ob snidenju smo se prisrčno pozdravili in že se je razvil pogovor, kje in kako danes živimo, kako so se ob prenehanju delovanja delovne organizacije znašli in prerazporedili po krajih. Delavke imajo poseben organizacijski odbor, ki se je na njihovo pobudo odločil, da se dobijo vsakih pet let. Med povabljenimi nas je bilo nekaj starejših delavk in uslužbencev, ki smo že kar nekaj let upokojeni. Večina udeleženk srečanja pa je bila srednjih let, saj so se na Čipki zaposlile še čisto mlade. Čutilo se je medsebojno povezanost, ki danes ni prav pogosta oblika družabnosti doma in po svetu. Kamorkoli po omizjih si pogledal, povsod je bilo prisrčno kramljanje in vneti pogovori. Organizatorji, na čelu s predsednico, so na kratko pozdravili prisotne, sledila je podelitev cvetja in nekaj daril. Med slavljenci je bil v središču pozornosti Edvard Kovač, ki je bil med prvimi direktorji Čipke. Stežka je spregovoril nekaj besed o začetkih delovanja Čipke, saj ga je prizadela bolezen. Med nami je bila tudi 90-letna delavka Milka Lapajne, ki je prejela šopek za svoje nekdanje delo in čestitke za čilost v starosti. Šopek je prejela tudi nova predsednica organizacijskega odbora ter tudi nekaj delavk in uslužbencev. Po večerji se je razvila sproščena zabava s plesom in harmoniko. Domov smo odšli veselo razpoloženi in z obljubo, da se udeležimo prihodnjega srečanja.

 

Zgodovina pripoveduje

Po drugi svetovni vojni se je leta 1946 ustanovila čipkarska zadruga, ki je združila čipkarice, ki so delale izključno doma. Skrbela je za odkup, nabavo in izvoz, ki ga je opravljala delovna organizacija Dom v Ljubljani. Tako je tudi zadruga zagotavljala prepotrebne devize. Leta 1964 je bilo v zadrugo vključenih že 5.921 čipkaric, nato pa je začelo število padati. Čipkarska zadruga je na osnovi odloka 1956. leta ustanovila novo podjetje. Čipka Idrija je prevzela celotno poslovanje zadruge. Vse izvozne posle je prenesla na podjetje Primorje export iz Nove Gorice. Na tej osnovi je uspela dvigniti ceno čipk in jih bolje plačati. Zaradi slabšanja razvojnih možnosti je Čipka iskala možnosti za trajno zaposlitev na drugih programih in sicer za izdelavo vezenega posteljnega perila, ki je stekla leta 1965 na enostavnih šivalnih in vezilnih strojih. Zaradi uspešne rešitve je situacija terjala investicije v proizvodne prostore s pomočjo podjetja Primorje export. V te prostore so bili nameščeni prvi vezilni avtomati »Merco«.

Delovna organizacija Čipka je delovala samostojno od leta 1976 dalje. Proizvodnja se je neprestano večala, število nameščenih avtomatov je naraslo že na šestnajst. Čipke so predstavljale še 3 do 5 % lastnega prihodka. Tudi število delavk je naraslo. Program se je izpolnjeval tudi na všivanje čipk v posteljnino, prte in druge izdelke. V Čipki so delovali samouprava, sindikat in mladinska organizacija.

Ob 40-letnici DO Čipka leta 1986 smo skupaj s Čipkarsko šolo Idrija ponovno organizirali Čipkarski festival s tekmovanjem tako mladih kot starejših čipkaric. Festival je bil izredno uspešen, zato smo se dogovorili, da ga organiziramo vsako leto. V program smo vključili tudi Turistično društvo Idrija, Čipkarsko šolo Idrija, Občino Idrija ter Krajevno skupnost Idrija. Na ta način smo ohranili festival, ki sedaj vsako leto deluje z bogatim programom in privabi tudi mnoge turiste.

Vsega tega se moramo zavedati bivši delavci in uslužbenci Čipke. Na podjetje moramo biti ponosni, kljub temu, da je Čipka prenehala z delom zaradi izgube trgov po osamosvojitvi Slovenije.