Alenka Koželj se je, po treh letih od knjižnega prvenca, s knjigo Solznice vrnila v idrijski Magazin. Pritličje tega je bilo prizorišče predstavitve druge knjige izpod peresa avtorice, ki ostaja zavezana formi kratke zgodbe. Literarni večer s predstavitvijo nove knjige je povezovala Milanka Trušnovec.
Objavljeno: četrtek, 14. september 2023 ob 10:15 | besedilo: Damijan Bogataj | foto: Damijan Bogataj in arhiv KUD Apokalipsa
Alenka Koželj je otroštvo in mladost preživela med Idrijo in Spodnjo Idrijo. Po gimnaziji v Ljubljani in fakulteti ter doktoratu iz francoske književnosti v 12. in 13. stoletju, se kot samozaposlena v kulturi posveča tudi pisanju. Že s prvencem Lovilci sanj, ki so ga izdali in založili pri Mladinski knjigi, je pri ljubiteljih kratkih zgodb naletela na nedeljeno odobravanje. Izvirno, jezikovno izbrušeno in vseskozi raziskovalno pisanje je avtorico vodilo do druge knjige. V Solznicah je zbranih 8 kratkih zgodb, ki se po mnenju recenzenta in avtorja spremne besede Sama Krušiča, spogledujejo z novelo a v bistvu ostajajo zgodbe.
V vseh zgodbah so glavne junakinje ženske. Pa ne kar katerokoli in kakršnekoli ženske. V knjigi Alenke Koželj so to močne, samosvoje in neprilagodljive ženske, ki se vsak na svoj način spopadajo s svetom okoli njih in same s seboj. Avtorica ne pristaja na črno belo slikanje zgodb. »Občudujem barve in vse njihove odtenke« je poudarila Alenka Koželj in priznala, da je pisatelj sposoben temeljitejšega proučevanja sveta in ljudi okoli njega šele v svoji zreli dobi. Sama ne bi znala živeti brez empatije. Tkanje te pa ni mogoče na kratek čas, zanjo potrebuješ odmik in tega danes marsikdo ne uspe doseči.
Milanka Trušnovec je avtorico na predstavitvi v Idriji opozorila na posebno vlogo, ki jo imajo oči v tej zbirki kratkih zgodb. Oči se pojavljajo v najrazličnejših vlogah. »So kot koprena skozi katero ljudje gledamo in skozi katero lahko tudi v obratni smeri vidimo v človekovo dušo.«
Pri izbiranju naslova je bila avtorica jasna in odločna. Solznice jo fascinirajo že desetletja in v tej besedi se pravzaprav skoncentrira vsa človekova bolečina.
Alenka Koželj piše počasi in preudarno, zgodbo za zgodbo. Najprej na roko, kasneje jih prepiše v računalnik in takrat je pravi trenutek za brušenje jezika, ki je po mnenju poznavalcev vrhunski. S to oznako pa bi lahko pospremili tudi poigravanje avtorice z naslovi in zasnovo zgodb. »Igram se s kontrasti in to mi je strašno všeč« je še dodala avtorica knjige Alenka Koželj na predstavitvi v Idriji, ki se je odvila samo dan po njenem rojstnem dnevu in na svetovni dan čokolade. Za slednjo pa je potrjeno, da spodbuja izločanje hormonov serotonin, dopamin in noradrenalin, in ti pri človeku spodbujajo občutek sreče.