Alenka Koželj lovi sanje

Idrija, 4. novembra 2019

Damijan Bogataj

Alenka Koželj si bo leto 2019 zagotovo zapomnila. Pred nekaj tedni je doktorirala z disertacijo Kulturnofilozofski kontekst francoskih romanov o gralu v 12. in 13. stoletju in pri Mladinski knjigi objavila svoj knjižni prvenec, zbirko zgodb Lovilci sanj.

fotografija je simbolična

Z objavljenimi zgodbami se je predstavila kot pretanjena portretistka različnih literarnih likov in njihovih psiholoških stanj, hkrati pa ni zanemarila fabule. »Pisateljica se loteva težkih tem, med drugim spolne zlorabe, vendar zmerom znova izbrano temo izpelje prepričljivo in berljivo. K živosti njenih zgodb pripomorejo tudi posrečene prispodobe,« so zapisali v oceni knjige na radijskem programu Ars, kjer so objavili tudi obsežen pogovor novinarja Marka Golje z avtorico.

Psihološke miniature Alenke Koželj razkrivajo, kako se za videzom utečenega in predvidljivega sveta skrivata neizpolnjenost in konfliktnost, odgovori na življenjska vprašanja pa niso nikoli samoumevni ali enoznačni: Kako je, ko se mlad izobraženec po propadli zvezi preseli nazaj k staršem? Kakšne metamorfoze doživlja ljubezenski odnos, medtem ko fant in dekle odraščata? Je bolj osamljeno dekle, ki je zaradi agorafobije ukleščeno v stanovanje, ali njena sestra, ki jo obiskuje? Se pod plastjo melanholične refleksije o izginuli ženski res skriva idealna soproga? In kako vidimo ljubezenski trikotnik, če na prevaro pogledamo z vseh stranic, se sprašujejo v predstavitvenem besedilu h knjigi na založbi Mladinska knjiga.

Alenka Koželj se je rodila leta 1980 Milevi in Milanu Koželju. Slednji je v javnosti znan kot gledališki ustvarjalec in dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Cerkno. Alenka Koželj je po osnovni šoli v Spodnji Idriji šolanje nadaljevala na Poljanski gimnaziji v Ljubljani. Leta 2011 je magistrirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani z magistrskim delom Razvoj religiozne simbolike v francoskem srednjeveškem romanu 12. in 13. stoletja; letos pa je uspešno zagovarjala doktorsko nalogo s področja francoske književnosti: Kulturnofilozofski kontekst francoskih romanov o gralu v 12. in 13. stoletju. Doslej je svoje kratke zgodbe objavila v revijah Literatura, Sodobnost, Apokalipsa, Mentor in Otočje, literarne recenzije pa v Pogledih in Apokalipsi. Je članica uredništva revije Apokalipsa, kjer ureja rubriko Kritika. V reviji Bukla so o knjižnem prvencu Alenke Koželj zapisali, da so rdeča nit pripovedi polje medosebnih odnosov, družinskih in bivanjskih vprašanj. »Nekoliko daljša besedila si vzamejo dovolj prostora, da lahko v počasnem ritmu razkrivajo osnovno dogajanje, ki je zavezano realističnosti upovedanega, pri čemer sta fokus refleksija razmerij in vprašanje psihologije likov. Zbirka operira z dostopnim (a vendarle literarnim) jezikom, namenjenim predvsem posredovanju zgodbe, manj pa se zateka k umetelnosti.«

Zgodbe so življenjske in ponujajo mnogo mest za bralsko poistovetenje, v središče pa privabljajo težke tematike, ki pa se kaj hitro izkažejo tudi za temeljne, kot so denimo umor, smrt, rojstvo, (duševna) bolezen, ljubezen (in ljubezenski trikotnik) in druge. Zgodbe, ki so napisane bodisi v tretji bodisi v prvi osebi, potekajo pretežno linearno in v krajšem časovnem obdobju, a se kljub temu srečamo tudi s formo dnevnika, kot v pripovedi Prekmurski dnevniki, in dogajanjem, ki je z vidika časa postavljeno »na glavo« V družbi tvojih svetih.