311 let od rojstva Jožefa Mraka

Objavljeno: torek, 25. 2. 2020 ob 11:53

Na današnji 25. februar se je v Idriji daljnega leta 1709 rodil sloviti Jožef Mrak, slovenski zemljemerec in kartograf. Umrl je 14. avgusta 1786 v Idriji in po njem se imenuje najvišje priznanje Občine Idrija za življenjsko delo.

Avtor: spletno uredništvo

Jožef Mrak se je v zgodovino zapisal kot vrhunski jamomerec, geodet, kartograf, predavatelj na strokovnih šolah, slikar in še posebej kot graditelj »slovenskih piramid« - mogočnih klavž na Idrijci in Belci. Bil je vodja in glavni predstavnik tako imenovane idrijske kartografske šole. Po letu 1736 je kot rudniški praktikant izdelal več načrtov rudnika živega srebra in leta 1744 še zemljevid Idrije. Ob delu v Idriji je mapiral tudi rudna nahajališča na Koroškem, v Karavankah, Zasavju in na Moravskem. Projektiral je novo rudniško žgalnico v Idriji, topilnico rude v Banski Štavnici na Slovaškem ter Brusove in Putrihove klavže na Belci ter klavže na Idrijci in Smrečne klavže na Zali, katerih ostanki so vidni še danes neposredno pod novo galerijo na cesti Idrija – Godovič. Po letu 1750 je trasiral tudi cesti Idrija – Godovič, ki jo uporabljamo še danes, ter Eisenetz-Trofaich v Avstriji. Leta 1752 je bil predavatelj zemljemerstva na idrijski rudniški šoli, od 1763 do 1769 pa na metalurško-kemijski šoli, ki jo je vodil sloviti dr. Joannes Antonius Scopoli. Jožef Mrak je poučeval jamomerstvo ter vodil praktične vaje v jami in na prostem.

Ob prenovi v 18. stoletju je s freskami okrasil župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja v Spodnji Idriji. Še nepotrjene pa so teze, da so njegovo delo tudi pred leti odkrite poslikave v cerkvi na Gorah nad Idrijo. Mrakovo obsežno in dragoceno kartografsko zapuščino hranijo muzejske in arhivske ustanove od Idrije, Ljubljane do Dunaja. Zaradi pomembnega prispevka k slovenski znanosti ga je raziskovalec zgodovine slovenske znanosti in tehnike Sandi Sitar uvrstil v knjigo Sto slovenskih znanstvenikov.

Kljub poklicnim uspehom pa je z ženo in sedmimi otroki živel v pomanjkanju. Kot jamomerec in kartograf se je uveljavil tudi njegov sin Anton Mrak (1739-1801). Leta 2009 je Pošta Slovenije ob 300. obletnici Mrakovega rojstva izdala znamko z njegovo podobo. Najobsežnejšo raziskavo o njegovem življenju in delu je leta 2011 objavil znani zgodovinar in profesor Janez Kavčič. Izšla je pri Založbi Bogataj v Idriji.

V Idriji na današnji 25. februar ne pripravljajo nobenega javnega dogodka v spomin na Jožefa Mraka.