AKTUALNO

30 let samostojne Slovenije naj povezuje

Objavljeno: ponedeljek, 28. 6. 2021 ob 14:36 - zadnja posodobitev: 2. 7. 2021 ob 8:30 | Damijan Bogataj

V soboto, 26. junija, je minilo natanko 30 let od trenutka, ko so na priložnostni svečanosti na sotočju Idrijce in Nikove pred novo šolo v Idriji posadili lipo in izobesili slovensko zastavo. Botri tega dogodka so bili takratni predsednik Skupščine občine Idrija, zdravnik in kasneje poklicni politik Janez Podobnik, arhitekt in v času osamosvojitve predsednik Izvršnega sveta SO Idrija Milan Božič in takratni župnik in dekan Stanko Medvešček. Slednji je blagoslovil lipo in ji zaželel, da bi dolgo rasla ter spominjala nove rodove na prelomne čase naše samostojnosti.

vse fotografije: Robert Zabukovec

Osrednjo proslavo ob 30-letnem jubileju Slovenije so po zamisli Elizabete Lampe in po scenariju in v režiji Tjaše Petkovšek v Idriji pripravili veterani vojne za Slovenijo, Osnovna šola Idrija in Občina Idrija.

Prvi, uradni del proslave, so avtorji zasnovali svečano in v duhu domoljubja. Zbrani so z dolgim aplavzom pozdravili prihod praporščakov, ki so nosili zastave in prapore Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno, Območnega združenja slovenskih častnikov Idrija - Cerkno, Pokrajinskega odbora veteranov vojne za Slovenijo Severnoprimorske, Društva veteranov Sever Severnoprimorske, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina - Vipava, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo gornje Posočje, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Logatec, Območnega združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Idrija – Cerkno, Območnega združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Kanomlja, Območnega združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Krnice, Gasilske zveze Idrija, Planinskega društva Idrija, Civilne zaščite Idrija, Prostovoljnega gasilskega društva Idrija, Lovske zveze Idrija, Lovske družine Dole, Lovske družine Jelenk, Lovske družine Javornik, Lovske družine Krekovše in Lovske družine Idrija.

proslava-28-6-2021-6.jpg

Z državno himno, ki so jo zaigrali člani pihalnega orkestra Godbenega društva rudarjev Idrija pod dirigentskim vodstvom Domna Prezlja, je bil uvodni del proslave končan. Zbrane so nagovorili trije govorci. Župan Tomaž Vencelj je posebej pozdravil veterane vojne za Slovenijo, ki so bili prisotni na proslavi. Pozval je k enotnosti pri doseganju skupnega cilja. »To pa je država, v kateri bodo ljudje dobro in radi živeli.« Zbranim je obljubil, da bo občina v prihodnjih mesecih ob osamosvojitveni lipi postavila klopi in poskrbela za primerno ureditev celotnega parka. »Zaslužimo si, da imamo primerno spominsko obeležje, ki nas spominja na prelomne čase. Občani pa naj državljanski ponos izrazijo tudi tako, da ob prazniku izobesijo državno zastavo.«

proslava-28-6-2021.jpg

Marjan Platiše, predsednik veteranske organizacije in tudi sam udeleženec vojne za Slovenijo, je v svečanem nagovoru izpostavil, da smo iz razkrajajoče se Jugoslavije želeli iziti v miru. »V dneh, ki so sledili razglasitvi samostojnosti, je več kot tisoč mož TO Idrija prijelo za orožje in se zoperstavilo agresorju ... brez njihove srčnosti in vere, da bo v novi državi bolje, samostojna Slovenija ne bi bila in to naj ne bo nikoli pozabljeno.« Mladinini je položil na srce, da je do osamosvojitve prišlo na temeljih stoletnih sanj in prizadevanj neštetih generacij, da bi živeli v samostojni in ustvarjalni državi Sloveniji.

Osrednji govornik na proslavi je bil novinar Uroš Lipušček, ki ga poznamo kot poročevalca slovenskih medijev iz različnih delov sveta. Povzel je zgodovinsko pot samostojne Slovenije in zbrane spomnil, da bi se zgodovina lahko obrnila tudi drugače. Kot zgodovinar sam dobro ve, da bi se lahko v letih po drugi svetovni vojni uveljavilo tudi načelo, da se meja držav ne bo spreminjalo in Idrija bi še naprej spadala pod Italijo. Ob analizi trenutnih razmer je ugotovil, da se nivo politične diskusije iz leta v leto niža in da se vodilni politiki vse bolj oddaljujejo od tradicionalnih vrednot evropske liberalne demokracije. Monopol ene stranke, omejevanje svobode medijev in podobno nas spet vodijo v model enopartijske države, iz katerega smo izšli ob osamosvojitvi Slovenije. Opozoril je še na razmah korupcije in povečevanje števila ljudi, ki živijo na obrobju družbe. Javnost je opozoril na to, da Idrija nima primerne kulturne dvorane, ki bi s pridom služila domačinom, in nagovor sklenil z verzi pesnika Črtomirja Šinkovca z Vojskega.

Ko je mati narava sejala lepoto po svetu, ji je ostala kar cela pest semen. Semena je raztrosila na pet koncev rodovitne zemlje, kjer so vzklila v pravi paradiž. Iz prvega semena so vzklile kraške jame, ki se v svojih globinah izgubljajo v neskončnost. Iz jam je vzklilo drugo seme, ki se je od vse svoje moči dvigalo in dvigalo, vse dokler se ni dotaknilo neba. Tako so nastale Alpe, slovenske Alpe. Tretje seme je rodilo prekmurske ravnice, ki nas, odete v meglo, vabijo v objeme svojih sončnih skrivnosti. Semena so dala življenje tudi rekam in jezerom, ki skupaj s svojimi slapovi in tolmuni pletejo edinstveno čipko spominov, poguma in skrivnosti. Še najbolj drobno seme je pognalo kal – morje, ki ga nimamo prav veliko, a v svoji veličini mirno valovi.

Kljub vsej tvoji lepoti, so rekli, moja domovina, da te obdaja trnova krona. Saj so imeli kar prav. Toliko bolečin, kot si jih prestala v svoji zgodovini, ni doživela nobena druga dežela.

Hoteli so izbrisati tvoj jezik, tvojo kulturo, tvoj narod, vse dokler te ne bi bilo več. Pa nisi klonila, moja domovina. Zato si danes tu za nas in mi s teboj.

Vedi, moja domovina, moja Slovenija! Četudi me življenja korak zanese drugam, bo moje srce vedno pri tebi bilo in ti boš vedno v njem. Slovenija, domovina, naj nocoj tebi pesem pojem … ne le jaz, pač pa vsi Slovenci.

Nika Kastrin

Domovina lepa, moja je dežela,

taka, kot si jo vsak želi.

Srečen je človek, ki mu je dano,

da jo ljubi in v njej živi.

 

Zame ni večje vrednote,

kot je domovina.

Dežela domača mi pomeni vse.

Vse, kar človek si želi,

vse je tam, kjer si doma.

 

Melania Seljak

Slovenija, o čem naj ti pesem pojem?

Naj pojem o tem, da sonce komaj vzide,

že pokažejo se prave barve tvoje.

Naj pojem o tem, kako si lepa, moja dežela?

 

Kot roža, ki vzklije,

kot sonce, ki po dežju posije.

 

Ponosna sem, da tu stojim.

Ponosna, da tukaj z dobrimi ljudmi živim.

 

Tukaj, v domovini,

kjer so se začeli vsi spomini.

 

Tisa Šabec Rupnik

Po odhodu praporščakov s prizorišča se je nadaljeval kulturni program, v katerem sta se prepletala ustvarjalnost mladih in sporočila starejših generacij. Glasbene točke je s priredbami narodnih pesmi oblikoval Rado Božič, ob godbenikih pihalnega orkestra Godbenega društva rudarjev Idrija pa so nastopili tudi učenci Glasbene šole Idrija. Pevski program sta oblikovala Idrijski neoktet, ki ga vodi Elizabeta Lampe, in Vokalna skupina Radost, ki jo vodi Damjana Vončina. V Avsenikovi Slovenija, odkod lepote tvoje in Jenkovi Lipi pa sta oba pevska sestava združila moči in publiki pričarala enkratno doživetje.

S pomenljivo mislijo »Spoštujemo Slovenijo« sta mlada povezovalca programa Zarja Prezelj in Drejc Boškovič sklenila praznični večer, ki bo zaradi odlične priprave in izvedbe ostal vsem udeležencem še dolgo v spominu.