Ženske, islam in orientalizem

Objavljeno: pondeljek, 30. 11. 2020 ob 7:25 | Avtorica besedila: Živa Špeh

V ponedeljek, 12. oktobra, so se na idrijski gimnaziji mudile študentke z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Simona Zupanc, Tina Ivnik in Manca Račič. Pouk novega predmeta ITS, ki je bil v program gimnazija vpeljan pred dvema letoma, poteka nekoliko drugače, saj se od dijakov pričakuje več aktivnosti, samoiniciativnosti, razvija se kritično mišljenje, več je tudi sodelovanja z različnimi organizacijami iz lokalnega in tudi širšega okolja.

Tema, ki so jo študentke predstavile dijakom, se je navezovala na položaj žensk v družini, družbi, v političnem življenju in na vprašanje, ali je v državah, kjer je islam glavna religija, njihov položaj enak položaju moških.

Predavanje je potekalo kot pogovorna delavnica. Najbolj razgiban je bil glavni del, ko so bili dijaki v skupinah. Vprašanja, ki so jim jih predavateljice postavljale, so najprej predebatirali s svojo skupino, jih nato predstavili, predavateljice pa so samo kaj dodale k njihovim odgovorom ali jim povedale svojo življenjsko izkušnjo, saj se v okviru študija udeležujejo mednarodnih izmenjav. Pojavila so se vprašanja, kot na primer: Ali je v islamu ženska enakopravna moškemu? Zakaj se islamske ženske zakrivajo? Na kaj pomisliš ob besedni zvezi Bližnji vzhod? Kaj je stereotip?

Odgovori so variirali od skupine do skupine oziroma od dijaka do dijaka. Razlog za zelo različne odgovore je tudi v tem, da vsi sodelujoči niso enako dobro poznali islamske religije. Tudi sama sem se, kot ena od udeleženk programa, znašla v situaciji, ko zaradi slabega poznavanja islama nisem znala argumentirati svojega prepričanja o določeni temi, ki se je razvila iz zastavljenega vprašanja. Pogrešala sem tudi večjo odzivnost s strani predavateljic. Te se namreč niso niti poistovetile z našimi odgovori ali argumenti niti se niso ne strinjale z njimi. Velikokrat so ponovile, da političnega, družbenega, gospodarskega stanja islamskih držav, tamkajšnjega položaja žensk in podobno ne morejo posploševati, ker se zakoni, politika, položaj žensk od države do države razlikujejo.

To je tudi tisto, kar sem si od delavnice najbolj zapomnila. Spoznala sem tudi, da se ni vsem islamskim ženskam nujno potrebno zakrivati, saj Koran zapoveduje le, da se morajo spodobno oblačiti, ampak da od nekaterih to zahteva državni zakon. Naučila sem se, da je orientalizem način, kako tako imenovani zahodni ali razviti svet gleda in predstavlja islamske države oziroma si jih predstavlja ter da je v njem prisotnih veliko stereotipov. Ti islamske države pojmujejo kot zaostale, manj civilizirane, včasih nevarne, kar pa seveda povsod ne drži.

Po delavnici se še bolj zavedam, da enakovrednost in enakopravnost nimata enakega pomena. Slednja se navezuje na enakost pred zakonom, enakovrednost pa se bolj nanaša na položaj in sprejemanje posameznika v družbi v nekem okolju.

Pouk novega predmeta ITS, ki je bil v program gimnazija vpeljan pred dvema letoma, poteka nekoliko drugače, saj se od dijakov pričakuje več aktivnosti, samoiniciativnosti, razvija se kritično mišljenje, več pa je tudi sodelovanja z različnimi organizacijami iz lokalnega in širšega okolja