Šolarjem med počitnicami ni dolgčas

Objavljeno: 7. 7. 2020 ob 13:35 | Spletno uredništvo

Čeprav se zdi, da se šolske klopi niso še zares dodobra odpočile od šolarjev, ki so jih pridno polnili minulo šolsko leto, so na Osnovni šoli Cerkno zopet, ali bolje še naprej, aktivni. Tudi letos namreč na šoli ob podpori podjetja Eta Cerkno organizirajo program počitniškega varstva, ki zajema vrsto zanimivih aktivnosti za osnovnošolce od prvega do petega razreda.

S prvim tritedenskim delom omenjenega programa so pričeli v ponedeljek, 29. junija, in že prvi teden doživeli nemalo lepih in poučnih trenutkov. Prvi ciklus počitniškega varstva bodo zaključili v petek, 17. julija, in ga z različnimi učno-vzgojnimi aktivnostmi nadaljevali od 17. do 28. avgusta. Tudi letos so poleg pedagoškega kadra OŠ Cerkno v aktivnosti vključili študente pedagoških smeri z območja Cerkljanske in jim s tem omogočili pridobitev pomembnih pedagoških izkušenj pri oblikovanju njihove strokovne poti. V varstvo je letos vključenih med 20 in 25 otrok, zanje pa je poskrbljeno vsak dan med 6. in 15. uro.
»Učiteljevo delo ni vezano samo na delo v razredu. Je pomemben soustvarjalec dogajanja v širšem šolskem okolju in prav bodoči učitelji so tisti, ki morajo spoznati pomen obšolskih dejavnosti kot pomembnega motivatorja za razvoj interesnih področij otrok. Letos pedagoške izkušnje pridobivajo trije študenti različnih pedagoških smeri,« je za medije povedal ravnatelj šole Mitja Dežela.
V času počitniškega varstva želijo čim več časa preživeti v naravi, zato je veliko programa izpeljanega na prostem. Že v ponedeljek so se odpravili na prvi krajši pohod. Okolica Cerknega nudi več kot dovolj možnosti za kratko dopoldansko rekreacijo. Za posebej dragocene so se izkazali tudi vodni viri, ki jih pohodniku nudi Cerkljanska – kako so bili v vročem dnevu veseli majhnega studenca na poti v Lamk, pri katerem so se lahko osvežili! 

Učenki Hana in Eva sta ob povratku v šolo o Franji napisali posebno pesem:

V vsaki hiši nekaj je
in nekaj okoli nje.
Vojaki včasih ranjeni so,
zato v bolnico morajo.
Vsak zdravnik za nekaj poskrbi,
da vojaki postanejo zdravi.
A naprej se še borijo
in poškodbe spet dobijo.
A za vzdušje poskrbi
vodnjak sredi te skrite vasi.
In ko vojne konec je,
res zaprejo čisto vse.
In spomenik ostane le,
zdaj pot do njega vidna je.

Prvi teden so sklenili s kulinariko. Spekli so odlično marelično pito – preprosto, a odlično! Prepričajte se v naslednji pesmi izpod peresa Eve in Hane.

Pita je najboljša,
od nobenega ni boljša.
Vsakič ko jo delam,
si najprej recept pogledam.
Sladkor, marelice, maslo, moka,
že veselim se tega obroka.
Kdor to poskusi,
se dodobra okusi.
In še dober tek,
vsem povprek!

Torkovo dopoldne je bilo namenjeno ustvarjanju. Z učiteljem Markom Bevkom so izdelovali lesene rožice, ki po novem krasijo šolski vhod. Za lepe izdelke je bilo potrebno nemalo vztrajnosti, truda in natančnosti. Posamezne dele so morali najprej natančno izrezati, jih sestaviti in nato izdelke pazljivo pobarvati z obstojno barvo, da bodo lahko dolgo kljubovali soncu in dežju. 
Sreda je bila dan za vrtnarjenje. Zjutraj so se razdelili v dve skupini – ena je v učilnici izdelala načrt vrta, druga pa je z učiteljico Karmen Lapanja urejala šolski vrt. Odstranili so ves plevel, ki je rastline oviral pri rasti, poskrbeli pa so tudi za namakanje. 
V četrtek so obiskali bližnji spomenik človeške humanosti – Bolnico Franjo. Na pot so se podali iz Loga, pot pa nadaljevali mimo domačije, na kateri je med vojno živel Janez Peternelj – domačin, ki je dal idejo za gradnjo bolnice v soteski Pasice. Da bi se zares vživeli v vlogo ranjencev, ki so jih ponoči z zavezanimi očmi prenašali v bolnico, so si z rutkami prekrili oči, nato pa jih je sošolec za roko vodil po poti. Za vstop v bolnico so si morali zapomniti tudi posebno geslo, ki so ga na vhodu zaupali vratarju. Barake so v sebi skrivale ogromno zanimivih predmetov, ki so jih z navdušenjem opazovali.