Čarovništvo nekoč,

pa tudi tukaj in zdaj

Objavljeno: 23. 9. 2020 ob 9:28 - posodobljeno: 23. 9. 2020 ob 9:35 | Spletno uredništvo

V sklop programa, ki ga je v praznovanje jubilejev pisatelja Franceta Bevka prispeval Cerkljanski mladinski alternativni klub, je sodila predstavitev dveh aktualnih knjig. Matjaž Peternelj se je o knjigah pogovarjal s feministično teoretičarko Lilijano Burcar ter prevajalkama Mojco Dobnikar in Teo Hvala.

Bevkova knjižnica v Cerknem je v torek, 22. septembra zvečer, gostila zanimiv pogovorni večer, na katerem je beseda tekla o dveh novih knjižnih izdajah Založbe Sophia. Prva je Kaliban in čarovnica: Ženske, telo in prvotna akumulacija avtorice Silvie Federici in druga Naša pozicija: razred je pomemben avtorice bell hooks. V Cerknem odstrta rdeča nit obeh pa je feminizem v najširšem pomenu besede. Prvo je prevedla domačinka Tea Hvala, kar je bil še dodaten namig, da velja pogovoru uglednih gostij prisluhniti.

Knjiga Kaliban in čarovnica: Ženske, telo in prvotna akumulacija sodi med temeljna dela s področja svetovnega feminizma. Avtorica skozi podroben socialno-zgodovinski pregled družbenih uporov, ali kot opredeli sama, uporniškega telesa od srednjega veka do »novega sveta« in s prikazom postopkov prvotne akumulacije kapitala, dela in degradacije žensk ob prehodu iz fevdalizma v kapitalizem, obravnava izkoriščanje in zatrtje žensk, razvoj procesov naturalizacije brezplačnega ženskega gospodinjskega in »družinskega« dela, ki je osnova reprodukcije kapitala, konstrukcije patriarhata, »spolne razlike«, »čarovništva«, kolonizacije ženskega telesa in podobno.

S kolonizacijo se je gibanje razširilo tudi na novo odkrite celine in pojave preganjanja žensk srečamo v manj razvitih okoljih še v prejšnjem stoletju

Kljub temu, da avtorica razmišljanja podkrepi s primeri iz svetovne zgodovine, pa problematika po mnenju Tee Hvala ni tuja niti Slovencem. Razstava v Ribnici, ki na senzacionalističen način predstavlja priprave za mučenje čarovništva obtoženih žensk, priča o izkrivljenem pogledu na ta družbeni pojav. Čarovništvo oziroma lov na čarovnice pa se je v Evropi končal, ko se je pravzaprav izrodil v svojem bistvu. Pravo družbeno gibanje je prišlo do točke, ko so se začeli čarovništva obtoževati ljudje vsepovprek in ko so se tožniki in obtoženi znašli v senci istih navskrižnih obtožb.

Po mnenju feministične teoretičarke Lilijane Burcar pa sta v zgodovini posvetna in cerkvena oblast z roko v roki sodelovali pri preganjanju čarovništva obdolženih žensk na temelju knjige iz leta 1487, v kateri so bili podrobno opisani znaki čarovništva in napotki, kako pri obtoženi odkriti znake za dokazovanje čarovništva. S kolonizacijo pa se je gibanje razširilo tudi na novo odkrite celine in pojave preganjanja žensk srečamo v manj razvitih okoljih še v prejšnjem stoletju. Z istimi koreninami, a bolj prefinjenimi oblikami, pa so oblike lova na čarovnice prisotne tudi v naši družbi. Po mnenju Tee Hvala smo tudi danes priča iskanju čarovništva med državljani na socialnem dnu, saj vladajočim elitam to odlično služi kot metoda za preusmerjanje pozornosti od pravih problemov te družbe.

Prevajalka Mojca Dobnikar je spregovorila o knjigi Naša pozicija: razred je pomemben avtorice bell hooks, ki jo poznavalci prištevajo med temeljna in prelomna dela ameriškega črnskega feminizma. Avtorica je v knjigi strnila ugotovitve svojega dolgoletnega družbenega delovanja in akademskih raziskav o strukturnem rasizmu. Posveča se patriarhatu, otrokom, kritični pedagogiki, razredu, spolu (predvsem temnopoltim ženskam in črnski maskulinosti), seksualnosti in ljubezni. Knjiga velja za prelomno zaradi teme – opredelitve črnskega feminizma in zlasti kritike apatije številnih belskih feministk glede vprašanja rasnega razlikovanja in diskriminacije – ter zaradi metodologije. Posebno pozornost zato posveča razcepom v feminizmu, ki izvirajo iz temeljne razlike v izhodiščni poziciji in generirajo sistemski rasizem v svojih lastnih vrstah, in današnjemu družbenemu stanju.

Razmah novih gibanj v 70. letih prejšnjega stoletja v ZDA je neločljivo povezan z lažno tezo o tem, da lahko v družbi uspe prav vsak, če je le dovolj priden in ima malo sreče. To tezo so med nižje sloje vztrajno širili pohlepni bogataši.

Kot je na predstavitvi v Cerknem poudarila prevajalka, je razmah novih gibanj v 70. letih prejšnjega stoletja v ZDA neločljivo povezan z lažno tezo o tem, da lahko v družbi uspe prav vsak, če je le dovolj priden in ima malo sreče. To tezo so med nižje sloje vztrajno širili pohlepni bogataši v želji, da bi pri delavcih spodbujali še večjo delovno učinkovitost in ta bi jim omogočila potencialni dvig na družbeni lestvici. Po mnenju avtorice so imeli mediji v ZDA odločilno vlogo pri širjenju tega mita. Na seznam največjih laži pa umešča tudi trditev, da imajo bogataši prirojeno in naravno pravico do vladanja in upravljanja z družbo in državo.

Razpravljavci v zadnjem delu predstavitve teh dveh izredno zanimivih knjižnih del pa se niso mogli izogniti osvetlitvi aktualnih družbenih pojavov v današnji Sloveniji, ki jih je moč prepoznati tudi v teh dveh odličnih delih. Bojazen organizatorjev ter gostiteljic iz knjižnice, da se bo predstavitve knjig udeležilo več kot 50 ljudi, pa se ni uresničila. Tako so bili formalno zadoščeni tudi pogoji epidemiologov, ki v času koronakrize krojijo pogoje za naše druženje na kulturnih dogodkih.