Uvod

Prehlapnica daje v čašo svoj sveti prostor za en vseS
Edninskega soka: dvigne, da se ti zazdi, da je predaL
Sestav svoj skoz rože tvoj dosleden in vedno k močnI
Enoviti srčni množici sklepan del – ožini za kipeč stiK
Mečnice z opilki sonca v jurišu svoj svet daje; si dojkA
Si v ovoju lastnega sveta, si senca zvezdnih sledi za vtiS
Lepote jutranjih ščemenj, ko zapoješ – in dan ti je odpeL
In zlati prah ti je najnatančnejši smerokaz k nožnicI
Kot otok oko kot oko v tok v oko kot otok oko kot otoK
A kar hoče od tebe, drvi vate, in nihajoča obarvana rokA
Se spelje sproti stran in s poti od tebe, ter gib kot hlaP
Lika predoči: o, glej! tvoj soj določa le sok, saj znoj jE
Izusteno glasovno oko za zven lege, za takojšen prenoS
Kaplje v skokovitih odklonih in krčih v sredico za peseM
Enkrat za vselej! naj se ti vselej razlega zlog, ko te podvojI
Pena in vidiš lastno strmenje skozi bradavico, kot v kiP
Enooko kukanje skozi polt... in še tiste razhudne slikE
Silno sijejo nadte, še te vabijo vase; in ves ta pozni čaS
Meja še je tvoja tarča, ko kažeš se svetu in kot v naloM
Izgineš hitro prek plaže, da žejo uročiš in dejanje hlapI

1. del

Prehlapnica z dojk

I

puranji vrisk kot stok toka
in postopek oddojitve barve v očesnih žicah
rojevata splet spomina in sledi
akupunkture s sekiro v prostor
mrk je in klet je in kletev
in glasovi v vonju davnin
da se v strmenju navpik sprašuješ
ali je mraz brat soncu v obratu

....

....

XXIV

korak k vodi s sledmi raka vase
odzvanja smel hihit veščine
tekočina kostnega mozga do jezika

od trtice do vodnih grozdov
te rani gladina kapljevine v reki
odvaja ti oči v škiljenje z meglo
ki posestri se s senco zamika v eno smer

oči zamakajo okamenele tokovnice dna
krvotok odmre v slavo vzmetnici noči
odpreš daljico zenic pred rešetom sna

Pogled 2: sestava

na vzhodu: gleda desno oko, bere levo v dvoočje in dvozvočje;
na jugu: zagleda levo oko, sliši desno – je otok kot otrok rok;
na zapadu: zasliši desno, ogleda levo, in dotok potopa;
na severu: usliši levo, ugleda desno oko: glasen vid.

Besedilo

Dogodek, moč v vrtincu, niz pojavov z vibastim plesom sil. Odsev, splet videza in lika. Nekaj besedí ob porajanju branja, prebiranja in izbire.
Petje samoti, prenašanje zadnjega. Načina dojemanja sveta, danosti: vzgib za vpetje misli: odločitev k smislu v kiticah. Tehtne usmeritve: v tekmovalnosti ni ustvarjanja; s črpanjem brez izčrpavanja; navdihujoče spremlja pesnjenje, sloneče na zavedanju ničesa. Na niču tega in z ničem tukajšnjega. Brez odgovora in s tem brez vprašanja, saj je vprašanje zaradi vnaprejšnje odsotnosti odgovora nezastavljivo. Petje za pesnjenje, pisanje za opredmetenje zvoka, branje k premetu umetnosti, poseg prek vrednot, prek lestvic ocenjevanja in cenjenja.
Bivanje, tok podob. Osebek v izpovedi, s spogledom pritožbe nad zaletavanjem z dejstvi, opozorili na pojave brez konca, brez začetka, brez vmesnega. Je ni povezave. Vez ni nit, nit ne veže. Sprava z zamislimi, s poglavitnimi stanji življenja. Duh v umetelnem skladu besednih lepot in sijočih misli. Pot popotne sence. Obsmrtna presunjenost nad blodnjakom, kjer vzplamte bodrilo, svetlometnost, podsmeh in zasmeh.

....

Odvisnost od izpisovanja, igrarij s slikami, izmišljevanje domišljenega, izpopolnitev prepolnega z odvzemom, dodajanje šibkega delčka odstotka odsotnega.
Krogosuk. Prehajanje vase, samopretok, privajanje nase. Izčiščenost zvenenja.