| Avtor: | Mihael Arko |
| Knjiga: | Zgodovina
Idrije Ponatis knjige iz leta 1931 |
| Podatki o knjigi: | 254
strani trda ali mehka vezava, 21 x 30 cm |
| Cena: | Mehka
vezava: 10,43 EUR Trda vezava: 17,00 EUR |
| Iz
vsebine:
|
Prvi
natis Zgodovine Idrije je izdala Katoliška knjigarna v Gorici leta 1931.
Knjigo je po raznih arhivalnih in drugih virih sestavil msgr. Mihael Arko,
idrijski mesti župnik in častni kanonik goriškega stolnega kapitelja.
Knjiga je razdeljena na tri sklope. Prvi opisuje nastanek in razvoj rudnika,
zgodovino upravljanja z njim, rudarsko sodstvo, zdravstvo, življenje rudarjev
in njih socialne razmere. V drugem se posveti cerkveni zgodovini in predstave
idrijske cerkve ter življenje duhovščine. Tretji sklop opiše občinsko
upravo, šolstvo, gledališče, pošto, ceste in znane Idrijčane. Gradivo za knjigo je pričel zbirati Mihael Arko leta 1986, ko je zasedel izpraznjeno župnijsko mesto v Idriji. O Idriji in njeni bogati zgodovini je vedel premalo, da bi se lahko uspešno zoperstavljal raznim uradnikom, ki so si lastili pravico odločanja tudi o zadevah, kjer je bil odgovoren samo župnik. Tako se je odločil, da bo preučil zgodovino mesta, rudnika in cerkve ter tako uspešno pokazal, kako je dolgoletni razvoj pripeljal stvar na napačno pot. Dvorni svetnik predstojnik in rudniška direkcija sta mu dovolila dostop do arhiva zastarelih in zaprašenih rudniških spisov na podstrešju gradu, kjer je imel Rudnik svojo upravo. Tako je 15 let v prostem času iskal po 300 let starih zamazanih listinah zgodovinske podatke. Naslednjih nekaj let je izpiske urejal in prepisoval v posebno knjigo, da pa se bo kdaj natisnila, ni mislil. Ob župnikovi zlati maši so sklenili požrtvovalni Idrijčani, da bodo dali knjigo natisniti. Ob izidu je Mihael Arko na koncu uvoda napisal: "Kako bode knjiga ugajala, ne vem. Kritikov se ne manjka; vsak ima svoj okus in svojo skušnjo. Jaz sem knjige vesel. Kmalu potem ko sem jaz končal, so vse listine kot nepotrebno navlako - balast - spravili v zaboje in trpežni papir prodali trgovcem, da so zavijali vanj kavo, moko, sir itd. Dandanes zgodovine Idrije ne bi mogli sestaviti, ker podatkov ni več." |
