štirinajstdnevnik
številka 222, petek, 5. marec 2010
 
V zadnji številki preberite
 

PRVA STRAN

Bernikov plaz na Rakah oživel po 50 letih - okrog 21.000 m3 zemlje

IDRIJA – V soboto, 27. februarja se je nekaj po 12. uri začel premikati Bernikov plaz v Idriji. Odnesel je cesto in steber električnega daljnovoda, podzemnega vodnega kanala rak pa ni poškodoval. Kraj nesreče so zavarovali gasilci, civilna zaščita pa je koordinirala izgradnjo začasne poti preko plazišča. Plaz se še vedno premika. Kot vedo povedati domačini, se je prvi plaz na istem mestu sprožil pomladi leta 1959. Takrat je plazina odnesla pot ob rakah, vodni kanal in tudi hišo na vrhu plazišča. Za trajno zavarovanje vodnega kanala za vodno elektrarno takrat niso gradili novih rak preko plazišča ampak so se odločili za kopanje rova v trdno hribino. To se je letos, po petdesetih letih izkazalo za modro dejanje. V ponedeljek po nesreči so si kraj ogledali predstavniki soških elektrarn v sklopu katerih sedaj obratuje stara rudniška elektrarna na Lejnštatu.

REGIJA

V Idrijskih Krnicah s tekmo krstili novo skakalnico

IDRIJSKE KRNICE – V nedeljo, 21. februarja, je nebo nad Idrijskimi Krnicami že zgodaj zjutraj kazalo na lep in sončen dan, kakršnih to zimo ni bilo prav veliko. In ko je dopoldne sonce obsijalo zasneženo pokrajino, si dobil vtis prave zimske idile. Modro nebo, zasneženi vrhovi smrek, kot bi se svet na novo rodil in pokazal v svojih najlepših barvah. Najbrž so se ljudje ozirali skozi okna svojih domov in razmišljali: kam iti, da bomo bližje soncu in da bomo izkoristili čudovit dan? Odgovor je bil seveda kot na dlani: v Idrijske Krnice, v Pancalo na ogled tekme v smučarskih skokih. Martina Podgornik martina podgornik@abc-merkur.si In obiskovalcev je bilo to nedeljo v Pancali zares veliko. Zagotovo si športna sekcija Turističnega društva Idrijske Krnice, ki je poskrbela za organizacijo tekme, ni upala predstavljati, da bo že prva tekma v smučarskih skokih v Krnice privabila tako lepo število tekmovalcev in obiskovalcev. Pa pojdimo najprej nazaj na začetek.

POT POD NOGE

Razne tolpe sem in tja napadejo kako skupino redkih turistov

Devetdnevno potovanje na sever Kenije pričenjamo razigrano. V prvem kampu odigramo v bližnji gostilni nekaj partij biljarda in se spoznavamo z našo novo sopotnico, tokrat Američanko. Precej navdušena sem nad to gostilniško igro, manj pa nad divjimi kriki, ki jih ponoči povzročajo šimpanzi. Noč je hladna. Čutiti je, da smo blizu 4900 m visoke Mount Kenije. Pozno v noč smo prepevale slovenske pesmi, nad katerimi smo bile najbolj navdušene me same. Domačini niso pokazali pravega zanimanja zanje. Najbrž se jim zdijo naše pesmi preotožne in premalo ritmične, kdo bi vedel. Prvi postanek prihodnjega dne je na Ekvatorju, kjer nam možakar za nekaj denarja pokaže zanimiv poskus. V skledo, ki ima na dnu luknjico, nalije vodo. Nekaj metrov proti severu se curek vrtinči v smeri urinega kazalca, na južni strani obratno, na sredini pa paličica, ki prikazuje vrtinčenje vode in plava v skledi, miruje. Fiziki bi že znali natančneje razložiti dogajanje.

ŠOLSTVO

Kuharice se trudijo, da pripravljajo zdrave obroke

IDRIJA – V letošnjem letu se je Vrtec Idrija v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana vključil v program z naslovom Zdravje v vrtcu. Zavedamo se, da je skrb za zdravje v današnjem tempu življenja še kako pomembno, saj z zdravim načinom življenja krepimo psihofizične sposobnosti organizma. Predšolsko obdobje je za zdrav razvoj zelo pomembno in tega se zavedamo tudi v našem vrtcu. Že nekaj let skupaj s starši skrbimo za zdravje otrok. Rojstne dneve praznujemo brez sladkarij, kuharice se trudijo, da nam pripravljajo pestro, mešano prehrano z veliko zelenjave in sadja, obiskujejo nas zunanji sodelavci, ki nam povedo, kako pomembno je uživati zdravo hrano in skrbeti za higieno telesa in zdravje mlečnih zob. Vzgojiteljice pa se trudimo, da se otroci v vrtcu dobro počutijo in jim omogočamo srečno in zdravo otroštvo. Velik poudarek dajemo gibanju na svežem zraku. Ob tem se učimo tudi kako skrbeti za čisto okolje.

ŠPORT

KARVING SMUČANJE – Evropsko prvenstvo - Stopničke za Jerneja

IDRIJA – 20. in 21. februarja so se člani Smučarskega kluba Idrija- carving mudili v Zakopanih na Poljskem, kjer je potekalo evropskem prvenstvu v karving smučanju. Vikend je bil zelo pester - od popolne zimske idile s soncem do dežja z meglo, ampak vse to je že stalnica karverskih tekm.
Prvi dan je bila manjša otvoritvena slovesnost ob začetku prvenstva. Za tem pa so se smučarji pomerili na speed carvingu. Na oder za zmagovalce so se podali kar trije Italijani. Naš najboljši je bil Boštjan Grošelj na 5. mestu.
V nedeljo je potekala klasična tekma slalom karvinga. Za razliko od sobote je bilo vreme lepo in obetala se je lepa tekma. In res, tekma je bila resnično zanimiva. Med trojico najboljših je tokrat uspel priti eden izmed Švicarjev. Med Slovenci je bil na najvišjem mestu Miha Grošelj. Osvojil je 5 mesto.
Kot je za evropska prvenstva v navadi podelijo tudi medalje v kategoriji tekmovalcev do 21 let. Tukaj se je izkazal Jernej Hvala, ki je zasedel odlično tretje mesto.

LJUDJE

Chris Bishop iz Avstralije - Raje skozi Zalo kot na londonsko podzemno

IDRIJA - Na gimnaziji bi dijaki Chrisa najverjetneje predstavili kot tistega učitelja, ob čigar prihodu v razred si vsi oddahnejo. Njegov nasmejani prihod namreč največkrat pomeni nekoliko bolj sproščeno uro, ko nam bo ponujen na nek način še širši pogled na angleščino, po drugi strani pa uporaba le-te v bolj specifičnih primerih, ali kot to opiše Chris - postavitev šolske angleščine v realnost. Pripravlja samostojne ure v katerih smo dijaki spoznali Avstralijo, njeno kulturo in kolonialno zgodovino, problem Aboridžinov, pa tudi splošne aktualne probleme v svetu. Več o njegovem vsekakor pestrem življenju pred prihodom v Idrijo sem izvedela v pogovoru, stlačenem med najine šolske obveznosti. Rojen je bil v Melbournu na jugu Avstralije. Starši so na podeželju, kaki dve uri stran od Melbourna, namreč imeli živinorejsko farmo. Ko je bil star sedem let, so se preselili v vzhodno predmestje Melbourna, kjer je dokončal osnovno šolo. „Svoje otroštvo v Avstraliji bi opisal kot zelo svobodno. Igrali smo se na cesti, po šoli smo obiskali svoje prijatelje, kriket smo lahko igrali kar na ulici. Seveda smo počeli tudi neumnosti, kdo jih pa ne."

  
 

Naročite si svoj izvod Idrijskih Novic