|
IDRIJA, 24. marca – Rafael
Terpin, akademski slikar sam pravi: "V že bolj zresnjenih letih se me
je lotila nepremagljiva želja po bolj mladostnem poigravanju s slikarsko snovjo.
Kaj še hočem, kaj še čakam?" Od gimnazijskih let se ga drži večna tema –
hiša, kmečka in idrijska, dve sestri. Prvi se je posvečal več let, drugi občasno,
a dovolj resno. A obe sta na našem rovtarskem koncu žalostno poniknili v zgodovino.
Večna je le narava. Počlovečene, z igrivo črto zastavljene hiše, ulice, mestni
predel, okolica gradu na Terpinovih novih platnih živijo vsakdanje življenje z
naravo. V njej so se rodili,v njej so se razvili,v njej bodo preminili. O barvi
je razmišljal skrajno spoštljivo – in tudi zdaj ima na pladnju vedno nova in sveža
sporočila. Letošnja serija slik je nekakšno nadaljevanje njegovega "malanja"
iz daljnega leta 1972. Takratno mahanje po platnih je bilo mnogim všeč. Zanimivo
je tudi to, da se mnogi takratni naslovi slik ponavljajo na letošnjih. Vsako sliko
gradi na desetine razločnih povezav med samimi hišami, med zemljo in hišami, med
hribom in hišami, tudi med nebom in hišami. Odprtje razstave novih platen Rafaela
Terpina bo jutri, 25. marca ob 18. uri v razstavišču Nikolaja Pirnata na gradu
Gewerkenegg. |